Nemarnost ali neznanje? Karkoli že, rezultat je isti: članek Jadrana Sterleta o političnem položaju v Španiji in Baskovski deželi je pravi zmazek. Začne se že pri podnaslovu, kjer je stranka baskovskih nacionalistov še vedno "Herri Batasuna", ki je mimo Sterletovega zanimanja spremenila svoje ime v "Euskal Herritarok". Potem je tu sporazum iz Lizarze, ki je pravilno Lizarra (špansko Estella). Zvemo tudi, da so "galicijski narodnjaki stranke PNG", medtem , ko je edino pravilno ime za to stranko BNG (Bloque nacionalista gallego).Nekaj je tudi nejasnosti in dvomljivih interpretacij.Omenjajo se splošne volitve. Kaj pa so "splošne" volitve? Lahko gre za politične (parlament, kot je dejansko šlo v tem zadnjem primeru), ali pa za administrativne (dežele, pokrajine, občine), težko pa za splošne. Dalje: pravica do samoodločbe za t.i."zgodovinske pokrajine" Katalonijo, Galicijo in Baskijo. Te tri dežele imajo različno zgodovino in jih združevati pod isto streho, kljub omenjeni Magni Charti, je dokaj pogumno. Vprašanje je tudi, če je podpiranje avtonomnih pokrajin (gre pa na vsak način za dežele in ne pokrajine) s strani Evropske Unije le zapravljanje denarja. Baskovski jezik naj bi celo bil najstarejši v Evropi, torej ima njegovo ohranjevanje tudi kulturen pomen. Povsem nerazumljiva mi je navedba, ki omenja avtonomistični sporazum iz Barcelone in odstopanje sedežev v baskovskem deželnem parlamentu Galičanom: morda je to zadeva, ki bi zahtevala kaj več kot pol ducata vrstic. Kot zadnje bi omenil v Sloveniji neenotno uporabo izpeljav v zvezi z Galicijo: izhodišče mora po mojem (skromnem) mnenju biti to, da so prebivalci Galicije "Gallegos" in ne kot bi bilo za španščino logično "Galicianos". Torej bi lahko v slovenščini lahko namesto izrazov Galičani ali Galicijanci uporabljali izraz Galježani.Članku lahko mirno nasede oseba, ki o stvari ve malo ali nič, že zmerno informirana oseba pa v njem prepozna nestrokoven pristop: škoda, saj gre za klasičen primer, ko ena sama stran jemlje ugled celotnemu časopisu.