Ali je bilo res treba, da je Gusenbauer v zameno za kanclerjev stolček prodal Schüsslu še zadnjo srajco, so se včeraj ob godrnjanju deželnih šefov in odkritem nasprotovanju socialdemokratske mladine zaradi gnilega kompromisa glede šolnin na univerzah spraševali na predsedstvu SPÖ. Kljub zmagi na volitvah so imeli socialdemokrati na izbiro le veliko koalicijo ali pa nestabilno manjšinsko vlado. Ljudska stranka je bila zato nevesta, ki je niso ljubili, a so jo bili vseeno primorani vzeti. Tudi zato, ker se je za veliko koalicijo odločno zavzel predsednik države Heinz Fischer. Dobršen del odgovornosti vseeno nosi Alfred Gusenbauer, o najbolj spornih poglavjih, kot so šolnine na univerzah, vojaški lovci in razdelitev vladnih resorjev, sta se dogovarjala šefa obeh strank. Da ga je žejnega čez vodo prepeljal tako prekanjen pogajalski strateg kot je Wolfgang Schüssel, je šefu socialdemokratov lahko le slaba uteha. Predvsem zato, ker si je s takšnim izidom nakopal obilo nasprotovanja znotraj stranke in s prelomljenimi predvolilnimi obljubami zapravil simpatije rdečih volilcev. Če njihov spomin ni prekratek, jih bo do naslednjih volitev le težko znova pridobil.