V eni izmed najrevnejših četrti na Haitiju je čas za kosilo in mlada Charlene je blato. Zarad vse višjih cen hrane si najrevnejši prebivalci ne morejo privoščiti niti enega krožnika riža na dan, zato so prisiljeni v skrajne ukrepe, da si zapolnijo želodec. Šestnajstletna Charlene ima enomesečnega sina in živi z brezposelnimi straši ter petimi brati in sestrami v dvosobni hišici. Kadar mama nima ničesar, kar bi lahko dala v lonec, se zatečejo k hrani, ki so jo včasih hvalile nosečnice in naj bi bila dobra za otroke – piškoti iz posušene rumene zemlje, ki vsebuje veliko kalcija. Danes takšne piškote jedo kar vsi, ki nimajo denarja za hrano.