Britanski zgodovinarji pravijo, da je omenjeni zapisnik prvi zapisnik seje kakšne britanske vlade v polni zasedbi, ki je prišel v javnost. Nihče ne ve, kako se je to zgodilo, vsem pa je jasno, da je človek, ki je poskrbel za to in za nekaj prejšnjih razkritih zaupnih dokumentov vlade, pri koritu in da želi s tem najnovejšim razkritjem škodovati predvsem premieru Blairu ter sedanjemu ministru za Severno Irsko Petru Mandelsonu, ki je bil takrat minister brez listnice in se je vročično zavzemal za postavitev milenijske kupole, med drugim zato, ker je hotel imeti vsaj eno konkretno odgovornost. Kot eden glavnih arhitektov novega laburizma in njegove promocije je Mandelson zatrjeval, da je kupola priložnost za promocijo nove Britanije in obnovitev občutka narodnega ponosa. Po njegovem bi bila izložbeno okno novega laburizma. Premiera Blaira, ki je bil za ohranitev projekta, je najbolj zanimalo, kaj bi lahko milenijska kupola ponudila otrokom. Za očeta takrat treh, zdaj štirih otrok to ni bilo nelogično vprašanje, ki vseeno kaže na določeno mero politične naivnosti. Eno z drugim je izkoristil eden od najvplivnejših mož, zadolženih za organizacijo praznovanja prihoda novega tisočletja, Simon Jenkins, ki je Blairu napisal pismo s čustvenim nabojem, v katerem je strastno opisoval svojo vizijo kupole in mu zatrjeval, da bi bili njegovi otroci navdušeni nad njo. Takrat se je začelo potiho govoriti o dejavniku Euan.