že od osamosvojitve dalje ogromno naredili za invalide bodisi v zakonodaji, bodisi na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialnega varstva in tudi finančnih pomoči invalidom. Tako večino členov, ki so zapisani v konvenciji, pri nas že uresničujemo. V njej je omenjena tudi prepoved diskriminacije. Že v 14. členu ustave smo zapisali prepoved diskriminacije tudi na področju invalidnosti in smo veseli, da je bila konvencija sprejeta, saj si ves čas prizadevamo za boljše vključevanje invalidov v družbo in ureditev njihovega položaja. Ne smemo pa pozabiti, da same norme, zapisane v različnih dokumentih, tudi v tej konvenciji ali zakonu niso življenjske niti učinkovite, če so samo zapisane in se ne izvajajo v življenju. Zavzemamo se, da to, kar je zapisano v zakonu in v konvenciji ZN, ne ostane na papirju in da vse uresničujemo v življenju tako, kot smo doslej. Bo kljub temu treba spreminjati obstoječe zakone? Lahko se pohvalimo, da smo pri uresničevanju pravic invalidov med evropskimi državami na prvem mestu in da si prizadevamo še izboljšati ta položaj. To pa pomeni, da nam ne bo težko izpolnjevati te konvencije. Če pa bi po ratifikaciji videli kakšen nov izziv oziroma ugotovili, da je treba našo zakonodajo dopolniti, bomo to z veseljem storili. Kaj pripravljate na področju starševske politike, veliko vas sprašujejo tudi glede strategije rodnosti? Na ministrstvu se zavedamo, da je področje starševske politike povezano z demografsko problematiko. V EU se demografija pojavlja med prednostnimi vsebinami predsedovanja in tudi mi ji namenjamo veliko pozornost, kajti število starejših prebivalcev se povečuje, število rojstev pa zmanjšuje. S tem se seveda soočajo vse evropske države in tudi Slovenija. Še naprej si bomo prizadevali, da bomo vzporedno vodili politiko povečanega zaposlovanja mladih in da starejši ostanejo čim dlje delovno aktivni. Temu rečemo medgeneracijsko sožitje, ko moramo povezati mlade generacije s srednjo in seveda starejšo. Brez te povezave ni demografske politike. Ko omenjamo demografijo, se seveda soočamo tudi s problemom rodnosti. Na ministrstvu ne nameravamo pripravljati nove strategije rodnosti, kajti po anketah, ki so bile izvedene, se mladi odločajo za rojstvo otrok predvsem takrat, ko imajo stanovanje in zaposlitev. Ker zaposlovanje spada v naše področje, si bomo še bolj prizadevali, da pospešimo zaposlovanje mladih. Prav zaposlovanje mladih naj bi bila tudi rdeča nit našega predsedovanja EU. Kaj pa se dogaja pri zaposlovanju mladih? Nekaj je že bilo narejenega na tem področju. V zakonu o zaposlovanju in zavarovanju v primeru brezposelnosti smo uvedli subvencije za delodajalce, ki zaposlujejo mlade do 26. leta, prijavljene na zavodu za zaposlovanje, oziroma do 28. leta, če imajo suficitarni poklic in so prijavljeni dalj časa na zavodu za zaposlovanje. Pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja oziroma za večjo zaposljivost mladih in žensk oziroma mater smo uvedli subvencije za delodajalce. Delodajalcu, ki zaposli brezposelno osebo, ki nadomešča mlado žensko v času porodniškega dopusta najdlje 15 mesecev, vrnemo prispevke. To so že prvi koraki za reševanje problema zaposlovanja mladih in žensk. Kaj pa družinska politika? Mislim, da je odločanje za rojstvo vedno osebna odločitev dveh, ki sta si ustvarila družino, država pa pomaga pri zaposlovanju in ureditvi stanovanjskih razmer. Na področju družinske politike smo sprejeli številne ukrepe. Povečali smo dodatek za velike družine, s štirimi otroki in več, omogočili krajši delovni čas za starše. Staršem, ki imajo invalidne otroke, država plačuje socialne prispevke, imamo očetovski dopust, dopust za nego in varstvo otroka, ki je najdaljši plačani dopust v Evropi, primerno pa so urejene tudi druge pravice na področju starševske politike in družine. Prizadevali pa si bomo, da olajšave dobijo otroci, ne pa starši. Kaj to pomeni? Zavzemam se za to, da bi bile nagrajene družine z več otroki, s tem da bi zmanjšali nekatere dajatve staršem na področju šole v naravi ali vrtcev, ne pa da povečujemo denarne prispevke. Če povečamo denarne prispevke, se lahko ta denar porabi za druge namene, ne pa za otroke. Že prej ste omenili rdečo nit predsedovanju EU na svojem področju. Kako se torej pripravljate na predsedovanje in kaj to pomeni za ministrstvo? Zelo velik poudarek dajemo predsedovanju EU. Ko smo se začeli pripravljati na 18mesečno predsedovanje, zdaj smo namreč v trojki z Nemčijo in Portugalsko, smo se odločili, da bomo v času predsedovanja predvsem pozorni na področje varnosti zaposlenih, določeno v zakonu o delovnih razmerjih, potem na področje demografije in večjega zaposlovanja. Pri nas bo rdeča nit zaposlovanje mladih, na področju enakih možnosti in izboljšanja postopkov pa učenje drug od drugega v okviru strategije zaposlovanja in metode koordinacije na področju socialnega varstva. Naše ministrstvo bo eno prvih ministrstev, ki bo organiziralo neformalni svet ministrov za zaposlovanje, in sicer že v prvih dneh januarja 2008. Pričakujemo, da se bodo tega dogodka udeležili prav vsi ministri iz EU. Predvidevamo tudi, da bo ministrstvo gostilo še nekaj drugih dogodkov in konferenc. Seveda pa je naše predsedovanje odvisno tudi od