Naročniki oziroma plačniki prispevka za RTV Slovenija smo vedno znova »množica«, ki sicer sme plačevati, ne more, niti ne sme pa vplivati na program. Iz lastne izkušnje lahko povem, da je bilo moje prizadevanje za bolj slovenski radio bob ob steno ali, bolje, klic vpijočega v puščavi. Na vse forume RTV sem pisaril in prosil, naj nam vendar omogočijo poslušanje programa, ki bo slovensko razpoznaven, saj je vse preveč tuje glasbe. Če navedem predbožični čas, sem večkrat naštel na tri tuje skladbe le eno slovensko. Sploh pa so se skrbno izogibali lepim slovenskim božičnim pesmim. Le zakaj, ko vemo, da je vokalni sestav Ave dosegal z njimi po svetu velik uspeh. Zakaj smo morali celo Sveto noč poslušati le v angleščini? Tudi TV Slovenija ne zasluži ravno pohvale za božični praznični program. Na sveti večer smo bili razočarani nad predvajanjem sporeda, ki je bil bolj potopisen kot božičen. Le zakaj nas imajo tam v Ljubljani? Sramovati se svojega kulturnega izročila je lastnost mlahavih ljudi. Nikakor ni odpustljivo, da smo morali gledati in poslušati nekaj, kar z Božičem nima nič skupnega. Ali se naši uredniki ne zgledujejo po toliko opevanih »Evropejcih«? Če smo ta večer gledali tuje oddaje, so bile vse slovesne in izrazito božične! Hrvati so v zagrebški stolnici pripravili ugledno in res kulturno oddajo, na kateri so celo zapeli našo božično pesem, ki je mi na RT Slovenija nismo slišali, pa tudi drugih tovrstnih pesmi ne, pač smo lahko gledali in poslušali slavospev tujim krajem. Naj povem še to, da so Hrvati prekrasno zapeli po slovensko in seveda povzročili nejevoljo gledalcev, ki si želijo poslušati naše lepe pesmi in morda tudi kaj več slišati o naših prelepih običajih. Takšne oddaje smo lahko gledali tudi v nemškem programu; navajam le kot primer. Zatirati te narodne, kulturne svetinje pa po moje pomeni že potujčevanje. Po radiu smo lahko v eni sami jutranji oddaji poslušali eno in isto angleško skladbo tudi po večkrat. Skratka, mislim, da na RTV, ki vedno znova povišuje naše dajatve, ni ljudi, ki bi želeli širiti našo kulturo. Kar pogosto vidimo in slišimo, je klečeplazenje pred tujci!