naj bi namreč bile v Garmisch-Partenkirchnu, a takrat je bilo tam tako malo snega, kot ga ni bilo že četrt stoletja. Tega leta je japonski fizik Ukichiro Nakaya šele začel izdelovati prvi umetni sneg na svetu in vse je kazalo, da bo treba zimske olimpijske igre prestaviti nekam drugam v Nemčiji. Toda na večer otvoritvene slovesnosti so začele padati snežinke, postajale vedno gostejše, Garmisch-Partenkirchen je zajel snežni vihar in nenadoma je bilo snega dovolj. Garmisch-Partenkirchen (leta 1935 sta bila to še dva ločena kraja) je dočakal zimske olimpijske igre dobro pripravljen. Uspelo jim ga je še pravočasno povezati z avtocesto do Münchna, zgraditi snežni stadion za 130.000 gledalcev, skakalnico za skoke, progo za bob, drsališče in druge objekte. Toda preden so se igre začele, so se širili glasovi o njihovem bojkotu, ne sicer zaradi udeležbe židovskih tekmovalcev, ampak zaradi nečesa popolnoma drugega. Prvič so namreč na zimske olimpijske igre vključili alpsko smučanje in prvič naj bi v tej disciplini nastopale ženske. Po silovitih prepirih je dodatno razburkala vode odločitev MOK, da so smučarski učitelji profesionalci in se zato ne morejo udeležiti tekmovanj. To je prizadelo predvsem Švicarje in Avstrijce, saj so njihovi tekmovalci med tekmami delali kot smučarski inštruktorji, medtem ko so Francozi, Nemci in Italijani dobivali državne štipendije ter so bili formalno amaterji, tako da so se iger lahko udeležili. Na zimskih igrah je sodelovalo 756 tekmovalcev iz osemindvajsetih držav. Na otvoritveni slovesnosti so ekipe korakale mimo tribune, kjer se je šopiril Hitler s spremstvom. Nekatere so tribuno pozdravljale z nacističnim pozdravom, druge so samo korakale mimo. Vojaških uniform je bilo na pretek, povsod so plapolale zastave s svastiko. Edini večji problem za novinarje je bila stroga cenzura. Fotografiranje je bilo namreč dovoljeno samo nemškim fotografom, ministrstvo za propagando pa je vse fotografije, ki naj bi šle v mednarodno distribucijo, pregledalo in odobrilo. Gledalci so pokazali največ zanimanja za hokej, na olimpijskih prizoriščih pa so premoč dokazovali Norvežani in osvojili kar sedem od sedemnajstih medalj. Tri zlate medalje je osvojil drsalec Ivar Ballangrud. Bil je najhitrejši na 500, 5000 in 10.000 metrov, na 1500 metrov je osvojil srebrno medaljo in tako postal najuspešnejši tekmovalec iger.