Morda najpomembnejši rezultat zakona o zgraditvi UKL je prenova Plečnikovega NUK-a (ki je res dvignila veliko prahu!), katere prva faza se prav zdaj končuje. Stara stavba NUK, ki jo vsak dan obišče tudi okoli 900 uporabnikov, je bila končno protipotresno obnovljena, prenovili so vse glavne napeljave, pridobili smo nov informacijski center, časopisno čitalnico, računalniško učilnico, dvigala, družabni prostor, računalniški center, razstavni prostor, sistem elektronskega nadzora navzočnosti... Med vso prenovo, od leta 1995 do danes, je knjižnica kljub gradbenim in drugim posegom praktično normalno delovala za uporabnike, kar je zahtevalo velike napore nukovcev in seveda razumevanje naših zvestih uporabnikov. V kleteh Plečnikovega NUK-a knjižnično gradivo seveda ne gnije. Nasprotno, tam imamo na novo zgrajen (sicer zaradi prostorske stiske res premajhen) klimatiziran, proti vlomu in požaru varen trezor za najbolj dragocene knjige, ki jih hranimo. Vendar še tako dobro prenovljena stara stavba ne more nadomestiti sodobne, trikrat večje novogradnje... Res pa je več kot petletna zamuda pri zgraditvi nove knjižnične stavbe povzročila škodo na gradivu, ki ga je bil NUK prisiljen do lani hraniti v petih (!) neprimernih dislociranih skladiščih. Zaradi zamude pri gradnji UKL, neprimernih skladišč, najetih v prejšnjih desetletjih, potrebe po razbremenitvi Plečnikove stavbe zaradi povečanja njene protipotresne varnosti ter vedno večjega priliva knjižničnega gradiva je bil NUK prisiljen izpeljati v soglasju z ustanoviteljem in gradbenim odborom UKL pri slovenski vladi javno naročilo za najem oziroma nakup začasnega dislociranega hranišča v Leskoškovi ulici v Ljubljani (več kot 6000 kvadratnih metrov). Seveda bi bilo idealno, če bi lahko selili gradivo v novo knjižnično stavbo v neposredni soseščini NUK-a, vendar to iz opisanih razlogov ni bilo mogoče... Prav gotovo pa je lažje organizirati delo na dveh (čeprav oddaljenih) kot na devetih (!) lokacijah, na katerih je NUK deloval do leta 2000. Projekt Leskoškova je NUK izpeljal v dobrem letu! Dobili smo primeren klimatiziran skladiščni prostor in nekaj delovnih prostorov, v katere smo iz petih dislociranih skladišč ter Plečnikovega NUK-a preselili okoli 600.000 zvezkov knjižničnega gradiva. To je največja selitev knjižničnega gradiva v slovenski knjižničarski zgodovini. Uporaba teh prostorov je seveda le začasna rešitev do zgraditve nove knjižnice, saj njihova oddaljenost povzroča nekatere nepremostljive težave tako uporabnikom kot zaposlenim. Tako ni omogočen prost dostop do gradiva, ni rešeno pomanjkanje čitalniških mest ter drugih delovnih prostorov za uporabnike, ni mogoča nujna posodobitev knjižničnih storitev NUK-a itd.