»Rad imam majhne ptičke, zato so mi najljubše sorte iz vroče Avstralije, predvsem gouldova amadina, sorta živobarvnih ptic, ki jo je od eksotičnih vrst pri nas najtežje vzrediti,« pravi 57-letni Nikolaj, ki ima doma v posebni preletalnici, kakor reče omreženemu prostoru, od petdeset pa vse do sto ptic, s katerimi se udeležuje tudi tekmovanj. Ta bodo prišla na vrsto jeseni, saj se ptički v teh tednih šele valijo. »Glavna sezona za valjenje je od konca marca pa vse do konca avgusta, ker pa ptički potrebujejo kar šest mesecev, da povsem zamenjajo perje in tako dobijo svoje žive barve, je najbolje, da se izvalijo zgodaj spomladi,« pravi in doda, da vsak ptiček ob rojstvu dobi poseben obroček z letnico, vsako leto pa tekmuje lahko le s ptički, izvaljenimi tega leta. Doslej je na tekmovanjih dosegel kar nekaj vidnih rezultatov in v Sloveniji velja za enega bolj uspešnih gojiteljev eksotičnih ptic. Skrivnosti, povezane s prehrano, bivanjskim okoljem in drugimi dejavniki, pomembnimi za uspešno rast ptičkov, je moral z leti spoznati sam, saj literature ni, drugi gojitelji pa spoznanja uspešno skrivajo vsak zase. »Jaz svojih spoznanj ne skrivam,« pove v smehu in doda: »Hranim jih s kuhanimi jajci in drobtinami, mladičkov iste mame ni dobro pariti skupaj, v prostoru pa mora biti vsaj 50-odstotna vlažnost.« Vsaka samička izvali od štiri pa do šest jajčk, posebnost sorte gouldova amadina pa je v tem, da jajca valita izmenično oba, samička in samec.