Priprave na ustanovitev čitalnice v Kranju so potekale od novembra 1862 dalje. Dogodki so si sledili zelo hitro. Pod okrožnico o nameravani ustanovitvi društva z dne 25. novembra 1862 se je podpisalo 72 navdušencev. Ustanovitveni sestanek društva Narodna čitalnica v Kranju je bil 29. januarja 1863 v Stari pošti. Za prvega društvenega predsednika je bil izvoljen Matej Pirc. Začetki društvene knjižnice so bili skromni, v prvem letu je društveni član v bralni sobi poleg nekaj knjig lahko prebiral 14 časopisov, ki si jih je lahko izposodil tudi na dom. Prvi društveni knjižničar je bil gimnazijski profesor Janko Pajk. Glavni namen knjižnice je bil izobraževanje in zabavanje ljudi. Posebnega pomena za knjižnico in knjižničarja so spremenjena društvena pravila iz leta 1883, v katerih se prvič izrecno omenja tudi knjižničar, ki »… preskrbljuje po odborovem sklepu in drži v redu časnike in knjige …«. Leta 1893, ko je Narodna čitalnica v Kranju praznovala tridesetletnico, je njena društvena knjižnica že imela fond z okrog 500 knjigami in 17 naročenimi časopisi. Društvo je v počastitev obletnice založilo in izdalo spominsko knjižico, ki jo je napisal Božidar Vodušek, z naslovom »Tridesetletnica Narodne čitalnice v Kranji«. V tem času je bila čitalnica najpomembnejše društvo v Kranju in trn v peti oblasti in še komu. Bila je tarča vohunov okrajnega glavarja, škof Missia pa je prepovedal slavnostni govor ob čitalniški tridesetletnici na Prešernovem grobu. Slavnostni govornik Ivan Plantan je proti prepovedi protestiral in kljub temu nastopil.