Ni vse zlato, kar se sveti! Tako je prišel čas, ko bomo strpali v lonce vse, kar leze in gre. Za pomoč sem se zatekel v staro kuharsko buklo, ki se ponaša z zavidljivo letnico 1935. Minilo je skoraj sto let in spet smo tam. Omenjena bukla opisuje kar nekaj jedi in za vas, dragi ljubitelji kulinarične umetnosti, sem izbral najboljšo. Veverica v omaki. Zavoljo dobrega okusa in ugleda Kastrole od tod naprej raje Citiram: Štart! »Oderi veverico kakor zajca! V poglavju kako odreti zajca je zapisano sledeče: Zajca priveži na zadnji nogi na stol ali ga obesi. Prereži mu kožo od repa po trebuhu do vratu, dalje napravi zarezo na notranji strani nog do členka, snemi najprej rep, potegni z zadnjih nog kožo, vleci kožo do prvih nog, ki jih tudi snemi, potegni jo čez glavo in ušesa ter odreži. Nato iztrebi zajca in pazi, da se žolč, ki se drži jeter, ne razlije. Odreži glavo z vratom, obe pleči in stegni. Od hrbta odsekaj rebri in potrebušino, da ostane hrbet cel. Veverico operi, nasoli in deni v kozico, dodaj vso zelenjavo, kakor za kvašo, prilij žlico vode in kisa, prideni žlico masti, pokrij in duši, da se zmehča. Tako pripravljeno potresi z žlico moke in ko nekoliko zarumeni, zalij z zajemalko juhe ali gorke vode in ko še nekaj minut vre, prideni žlico kisle smetane. Ko še enkrat prevre, razreži veverico, zloži posamezne kose na krožnik in precedi nanje omako. Na mizo jo postavi s krompirjevim pirejem.« Zmaga.