Zmešnjava poročil, ki se je v prvih urah stekala v Rommlov in Rundstedtov štab, se je začela spreminjati v pesimistična poročila. Rundstedt se je kmalu odločil in alarmiral tankovski diviziji, ki sta čakali v okolici Pariza. Vedel je, da gre tokrat zares. Sporočilo o nenavadnih dogodkih ob normandijski obali je prispelo tudi v Hitlerjev štab v Berchtesgadnu na Bavarskem. Toda Hitler je spal in nihče si ga ni upal zbuditi, saj konec koncev vesti o invaziji še niso bile uradno potrjene. Niso še vedeli, da se normandijsko obzorje kakor začarano polni s tisoči ladij vseh oblik in velikosti in da vse plujejo naravnost proti obali. Prav tako niso slišali zavezniških poveljnikov, ki so svoje fante spodbujali z besedami: »Fantje, kovčke dol, to je zadnja postaja, povratnih vozovnic ni!«, ali pa: »Bojujte se za to, da pridejo vse enote na kopno!« in: »Pomnite Dunquerque, pomnite Coventry!« Toda to so bile že okrepitve, ki so na obalo prihajale potem, ko je bila ta že polna zavezniških vojakov. Te čete so bile popolnoma opremljene za večdnevno bojevanje v zaledju obale. Vsak vojak je imel gumijast rešilni pas, orožje, oprtnik, lopatico, plinsko masko, opremo za prvo