Organ ugotavlja, da je kot javna agencija zavezan posredovati informacijo javnega značaja, s katero razpolaga in ki izvira iz njegovega delovnega področja, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V nadaljevanju organ navaja, da ponudbena dokumentacija, ki se nahaja v spisu ISPA 2001/SI/16/P/PT/002, še posebej ponudba, predstavlja poslovno skrivnost v skladu z določili drugega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGD), saj gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Po mnenju organa je prosilec gotovo nepooblaščena oseba, saj v postopku predmetnega javnega naročila zastopa enega od ponudnikov. To je, po mnenju organa, eden od zakonitih razlogov za zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot drugi razlog za zavrnitev organ navaja dejstvo, da gre za podatke, ki jih je naročnik pridobil in so bili sestavljeni zaradi postopka oddaje javnega naročila, njihovo razkritje pa bi škodovalo izvedbi tega postopka. Prosilec je, kot pooblaščenec enega od ponudnikov v tej zadevi, v svoji zahtevi za dostop jasno izpostavil, da želi v ponudbe ponudnikov, ki so konkurenti, vpogledati zato, da bo podatke uporabil v postopku morebitne revizije odločitve naročnika o tem, da se predmetni postopek razveljavi, in da naročnik začne postopek s pogajanji. Seznanitev pooblaščenca enega od ponudnikov z vsebino konkurenčnih ponudb bi po mnenju organa brez dvoma škodovala izvedbi postopka javnega naročila, ne glede na uspešnost morebitne zahteve za revizijo zoper odločitev o razveljavitvi javnega naročila. Če bi bili namreč sproženi in uspešni postopki za razveljavitev odločitve o razveljavitvi javnega razpisa, bi vpogled v konkurenčne ponudbe dejansko pomenil nedopusten vpogled v ponudbo konkurence pred odločitvijo naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika. Če pa se bodo postopki nadaljevali v skladu z odločitvijo naročnika, bi se pogajalski položaj ponudnikov bistveno poslabšal, če bi bili ostali ponudniki seznanjeni z vsebino njihove ponudbe. Nenazadnje je vsebina odločitve organa zgolj formalne narave, zato razlogi, ki bi se nanašali na vsebino ponudb, za vložitev zahteve za revizijo niso relevantni, kot zmotno navaja prosilec. Iz navedenega je, po mnenju organa, razvidno, da zahteva prosilca ni utemeljena po določilih ZDIJZ. Obenem pa prosilec kot oseba, ki ni eden od ponudnikov, sploh nima pravnega interesa za vložitev zahteve po predpisih, ki urejajo javna naročila (Zakon o javnih naročilih, Uradni list RS, št. 36/2004 – v nadaljevanju ZJN – UPB – uradno prečiščeno besedilo; PRAG in Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja, Uradni list RS št. 96/2005 – uradno prečiščeno besedilo).