In v San Danileleju se držijo tudi drugih pravil; pravil, ki so jih zasnovali že 1961. leta, ko so se proizvajalci pršuta organizirali v konzorcij in pršut zaščitili kot posebno blagovno znamko z določenimi parametri, značilnostmi, ki jih pršut lahko dobi samo na s konzorcialnimi določili opredeljenem prostoru, in to v radiusu 13 km okrog San Danieleja. Čez to »mejo« pršut ne more dobiti posebnega pečata z oznako »Prosciutto di San Daniele«. Seveda pa geografska meja območja, kjer se na ledeniški podlagi, ki z mešanjem severnega predalpskega ozračja in toplih vetrov z okrog 35 kilometrov oddaljenega Jadrana, ni vse. V konzorciju, v katerega je včlanjenih 27 proizvajalcev pršuta, prek združenj pa tudi 5600 prašičjerejskih farm in 140 klavnic, imajo natančno določena tudi druga pravila. Stegno, ki bo postalo pršut, ne sme biti lažje od 11 kilogramov, v obdelavo mora priti sveže in najkasneje v 120 urah po zakolu prašiča, maščobna obloga ne sme biti tanjša pod 1,5 centimetra, krača ni odsekana... »Ponarediti pršut San Daniele je zelo težko, pravzaprav nemogoče,« pravi predsednik konzorcija Mario Cichetti, če pa kdo laže, da ima ta pršut, mu razrezan pršut uspeva prodajati (tako kot pri nas navadne pršute prodajajo za kraške) le spričo tega, da potrošniki nečesa ne poznajo. Ponarediti pršut San Daniele je nemogoče tudi zato, ker ima kar pet žigov, pravzaprav nekakšno osebno izkaznico s podatki, kdo je prašiča vzredil, kdo ga je zaklal, kdo je pršut izdelal (posušil), četrti je pečat konzorcija, ki potrjuje, da je pršut posušen in narejen v skladu s pravili konzorcija, peti je pa še izvozni pečat za EU, kajti sandanielski pršut, kot poseben specifičen prehrambeni proizvod uživa zaščito tudi v EU. Pršut San Daniele je proizvod z geografskim poreklom, kar pomeni, da je bil prašič vzrejen v eni od enajstih italijanskih regij in potem posušen na območju konzorcija. Kraški pršut, za katerega nedavno ustanovljen konzorcij tudi pripravlja zaščito, pa bo proizvod z geografsko označbo, ker je surovina, ki jo dobivajo naši pršutarji praviloma iz uvoza, predvsem z Madžarske.