Večina življa v celjski regiji si bržčas ne razbija glave s popravo krivic, četudi povzročajo nove, še manj pa jih skrbi, da se je slovenski knjižni jezik oblikoval na podlagi dolenjščine in ljubljanskega jezika v cerkvi. Najbrž jim ni veliko mar, da je slovenski jezik po letu 1918 prevzel narodnozdruževalno in narodnopredstavno vlogo. Je pač tako. Skrb zbujajoče pa je, da jih ni privabil niti novi Mercatorjev nakupovalni center in da so se raje pridružili nakupovalni mrzlici prebivalcev držav, ki mejijo na Avstrijo in bodo jutri postale članice Evropske unije. Najbolj vneti kupci, ki v zadnjih mesecih tik pred širitvijo EU prihajajo v Avstrijo, so Slovenci, ki so zapravili najmanj, vendar so kljub temu lani za nakupe v Avstriji porabili 33 milijonov evrov, kar je za četrtino več kot leto prej. Nemara so milijone zapravili za prašiče, ki so jih lani po klavnicah v Sloveniji zaklali manj, medtem ko so v primerjavi z letom poprej zaklali več perutnine, konj, ovac in goveda.