»Spoštujem prizadevanja in vsako opozorilo o mučenju živali. Če samo eno žival rešimo bolečin, trpljenja ali kakršnekoli neprijetnosti, je to več kot nič. Če bi vsi tako razmišljali kot ljudje, ki se imajo za zaščitnike živali, bi bilo živalim lepše in lažje. Res pa je, da so v svojih zahtevah včasih nerealni. Na veterinarski upravi nas je vseh, ki imamo pooblastila za ukrepanje, 198. Od teh je 71 sodelavcev stalno prisotnih v nadzoru proizvodnje živil živalskega izvora: v klavnicah, predelavi, mlekarnah in tako naprej. Preostali moramo napisati vso zakonodajo, ker se pravilniki vsako leto spreminjajo, opraviti vso zaščito živali, vse monitoringe kožnih bolezni, kar je 6000 vzorcev samo v prehranski verigi, vzeti moramo vzorec vsakega zaklanega goveda, vsakega prašiča in tako dalje. Lani smo opravili 105.000 inšpekcijskih pregledov in v tem trenutku se v 47 slovenskih klavnicah nekaj dogaja: koljejo. Niti ena žival, naj bo to največji bik ali kura, ne sme pod nož, če je prej ne pregleda naš veterinar. V Perutnini Ptuj začnejo klati ob štirih zjutraj, kar pomeni, da mora biti naš veterinar tam vsako jutro pol ure prej. Ko se odločamo, kaj bomo naredili prej, mi je zelo žal, ampak prednost ima klanje, da bo prehrambna veriga varna in zdrava. Šele potem, popoldne, v prostem času, bo šel veterinar pogledat, ali ima priklenjeni pes prekratko verigo ali ne…«