Večinoma so evropske države podpisnice evropske konvencije o zmanjševanju polipatridnosti, ki nalaga državam podpisnicam, da s svojo notranjo zakonodajo uredijo avtomatsko prenehanje državljanstva vsem državljanom, ki bi prostovoljno pridobili državljanstvo kake druge evropske države. Zato bi države podpisnice morale v svojih zakonih napisati približno takole: »Oseba, ki prostovoljno pridobi tuje državljanstvo, preneha biti državljan te države ex lege, torej brez izdaje odločbe.« Naš zakon o državljanstvu pa temelji na prostovoljnosti, zato je takšna rešitev za nas nesprejemljiva. S podpisom te konvencije bi svojim državljanom povzročili veliko škodo, ker bi državljanom, ki so v mešanih zakonih, pri poroki z drugimi državljani ali kako drugače pridobili drugo državljanstvo, z avtomatično izgubo slovenskega državljanstva praktično zaprli vrata v domovino. Slovenija zato ni podpisnica te konvencije. Poleg tega so tudi številne evropske države na zadnji konferenci, posvečeni problematiki dvojnega državljanstva, zahtevale revizijo konvencije, tako da naj bi ta v bodoče določala samo nekatere obveznosti in pravice dvojnih državljanov, na primer vojaško obveznost, ne pa tudi obvezne izgube državljanstva. Seveda je to vprašanje mogoče urejati s posameznimi dvostranskimi konvencijami. Edina takšna konvencija v Evropi, ki jo poznam, pa je konvencija med nekdanjo Jugoslavijo in nekdanjo Sovjetsko zvezo o urejanju državljanstva oseb z dvojnim državljanstvom iz leta 1956. Toda pri tej konvenciji je šlo za enkratno ureditev tega vprašanja. Z dvostranskimi konvencijami na splošno ni mogoče urejati odnosov tudi zato, ker mora biti interes vzajemen. Če ima kaka država, s katero želi Slovenija odpraviti dvojno državljanstvo, v Sloveniji več svojih državljanov kot Slovenija v njej, ni vzajemnega interesa, zato ta država ne bo privolila v takšno konvencijo. Zato večina držav to vprašanje ureja z notranjo zakonodajo in nikakor drugače. Smisel sprememb zakona o državljanstvu in zakona o preprečevanju dvojnega državljanstva je zato v tem, da se prilagodimo evropskemu sistemu preprečevanja dvojnega državljanstva. Gre za to, da poostrimo zakon o državljanstvu, ljudem, ki so pridobili državljanstvo Slovenije brez odpusta iz prejšnjega državljanstva, pa damo še enkrat možnost opcije, pri čemer pogoj ne bo izselitev. Če si nekdanji državljan Slovenije ne bo pridobil odpusta iz prejšnjega državljanstva, si bo pač moral urejati status tujca od trenutka, ko ne bo več državljan Slovenije.