To so ključne zahteve, ki so bile s stani politike postavljene v vseh stopnjah pogajanj. Politika je takšne stvari zahtevala, enkrat eno drugič drugo stvar. Sedaj so zapisane v arbitražnem sporazumu, ampak očitno to še vedno ni dovolj. Tako, da ne vem kaj bi prineslo dobrega to, da bi se vrnili na izhodiščno stanje, ko pa imamo nekaj kor do sedaj še nismo imeli. Recimo kaj je potem pomembno, da slovenska javnost tudi izve. To je to, da z arbitražnim sporazumom se v ničemer ne odrekamo, ne suverenosti ne avtonomij, pravice postaviti pravila ne prenašam na tretjega, kot je že bilo omenjeno, ampak smo si to pravico vzeli sami in smo določili na kakšen potek igre bomo pristali. Dejstvo, da sporazum določa, da mora biti arbitražen sporazum, se pravi Arbitražno sodišče določiti stik z odprtim morjem, prav tako pomeni, še enkrat, da mora določiti stik, da stik dejansko že obstaja, in da je določiti potrebno zgolj, kje natančno se tak stik nahaja. To bo odločitev arbitražnega sporazuma. O odločitvi Ustavnega sodišča je bilo veliko govora. Odločitev Ustavnega sodišča je jasna in sporazum zahteva od arbitrov, da upošteva takoj še enkrat mednarodno pravo, pravičnost, dobrososedske odnose in relevantne okoliščine, rešitev pa mora biti pravična za obe državi.