(Nadaljevanje) Pod zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je 86 podpisov poslank in poslancev. S tem so večkrat izpolnjeni pogoji za razpis referenduma. Na ta način podpisnice in podpisniki izražamo strinjanje s predsednico in predsedniki parlamentarnih strank, ki so soglasno sprejeli odločitev, da se v primeru sprejetja Zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma v Državnem zboru razpiše zakonodajni referendum. Na podlagi tega dogovora smo podpisnice in podpisniki zahteve za posvetovalni referendum od te zahteve odstopili. Tako visoka stopnja soglasja, dosežena v državnem zboru, vsekakor izraža zavedanje, kako pomembna je odločitev, ki jo je sprejel Državni zbor ob potrditvi omenjenega zakona. Kljub vsebinskim razlikam, celo glede koristnosti in škodljivosti tega sporazuma, smo si enotni vsaj v tem, da je nujno, da dokončno odločitev sprejmejo volivke in volivci. Kljub temu, da nekateri menijo, da gre za prelaganja odgovornosti na ljudi, so prispevali podpise pod zahtevo za razpis referenduma. Podpise smo prispevali tudi tisti, ki sicer menimo, da smo svojo odgovornost v korist Slovenije izpolnili že z glasovanjem o sporazumu, ki ga je podpisal predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Borut Pahor. Argumenti "za" so nas namreč prepričali in z zahtevo za referendum se nikakor ne želimo odreči odgovornosti in jo preložiti na ramena ljudi. Tisti, ki smo glasovali "za", smo torej svojo odločitev zelo nazorno pokazali in pričakujemo, da nam bodo ljudje na referendumu pritrdili. Zakon o arbitražnem sporazumu namreč podpisniki, ki se s sporazumom strinjamo, podpiramo, ker se z njim v ničemer ne odrekamo ne suverenosti in ne avtonomiji. Pravice postaviti pravila igre ne prenašamo na tretjega, ampak smo to pravico pridržali zase in jo tudi uveljavili. Sporazum zahteva od arbitrov, da upoštevajo mednarodno pravo, pravičnost, dobre sosedske odnose in relevantne okoliščine, rešitev pa mora biti pravična za obe državi. Spoštovanje stanja na dan 25. junij 1991 noben enostranski dokument po tem datumu nima pravnega pomena, ne zavezuje nobene strani v sporu in nikakor ne prejudicira razsodbe. In razlog, ki je tudi zelo pomemben: iz mnenja Ustavnega sodišča nedvoumno izhaja, da predlog zakona ni v nasprotju z ustavo. Pri tem velja poudariti, da sporazum ne predvideva, da arbitražno sodišče ugotovi, ali Slovenija ima stik z odprtim morjem. Sporazum govori o tem, da arbitražno sodišče določi stik Slovenije z odprtim morjem.