Kako smo gospodarili v minulem letu? »Občinski svet je sprejel zaključni račun za leto 2007. Prej so ga obravnavali odbori občinskega sveta in nadzorni odbor občine. Razen posamičnih vprašanj o nekaterih proračunskih postavkah pripomb na poslovanje občine ni bilo. Porabili smo le 60 odstotkov proračuna.« Zakaj skromnost, potrebe so velike? »To je bilo prvo leto poslovanja, od tega komaj pol leta z lastnim proračunom in z nepopolno kadrovsko zasedbo v občinski upravi. Ni še bilo projektov, primerne dokumentacije. Še tam, kjer bi sicer lahko kaj več postorili, se nam je zatikalo zaradi neurejenih zemljiškoknjižnih stanj in težav pri pridobivanju soglasij. Nekoč je veljalo, da je treba s financami ravnati prej kot ne konzervativno in vsak strošek temeljito pretehtati. Vsi guvernerji naše narodne banke po vrsti to ponavljajo. Če velja za državne finance, mora tudi za občinske!« Doklej? »Še kakšno leto potrebujemo, da bomo že ob sprejemanju proračuna imeli vse osnove za natančnejše načrtovanje. Takrat bo tudi stopnja realizacije proračuna višja.« Kaj potemtakem z denarjem, ki nam je ostal? »Ostanek sredstev je kajpak vključen v letošnji proračun in kot kaže, bo tudi tega težko v celoti uresničiti. Mogoče se bo v nekem trenutku celo treba odločiti za načrtno planiranje ostanka v proračunu. Še kako prav bo prišel, ko bomo sredstva potrebovali za izvedbo večjih projektov. Ne glede na potencialne možnosti pridobivanja sredstev na razpisih sem namreč trdno prepričan, da bomo kot statistično bogata občina v bogati regiji najmanj polovico sredstev morali vedno zagotavljati sami!« Ja, ti »veliki projekti«; kako je zdaj z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda? »Seveda je med prednostnimi! Občina je sklenila pogodbo za izdelavo idejnega projekta kanalizacije in čistilne naprave za svoje celotno območje. Projekt bo dokončan do julija letos. Idejni projekt čistilne naprave je bil izdelan že pred leti, vendar smo kljub temu projektantu dali v razmislek, ali je takrat načrtovana lokacija med Dragomerjem in regionalno cesto primerna. Ali bi ne bilo boljše, če bi jo umestili južno od avtoceste? V postopku projektiranja bo določen tudi način čiščenja, možna je tudi biološka naprava z lagunami. Po izdelavi idejnega projekta bomo takoj pristopili k izdelavi posamičnih projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Kot kažejo razmere, bo prva nadaljnja faza primarni vod po sedanjem makadamskem pasu na regionalni cesti od meje z Brezovico na Lukovici do meje z Vrhniko pri Jordanovem kotu na Logu. Ta del je potrebno čim preje zgraditi zaradi načrtovane kolesarske poti v območju ceste s strani Direkcije za ceste RS. V nadaljevanju bodo sledila območja z najgostejšo poselitvijo in zajemom največjega dela odpadnih voda.« Zahtevne naloge, še dobro torej, da so presežki. Marsikdo se namreč namrdne, da ne znamo porabiti niti tega, kar že imamo? »Kritike brez osnove. Denarja bo za vse cilje vedno premalo. Gotovo nas še čakajo razprave o načinu sofinanciranja s strani občanov. Upoštevati bo treba, kaj je kdo že plačeval oziroma plačal v obliki komunalnih ali kakšnih drugih prispevkov doslej, kako bo na stroške vplivala oddaljenost posameznega priključka od primarnega voda, tehnična zahtevnost posameznih delov omrežja in še marsikaj. Nekateri projekti, ki bi jih drugače lahko realizirali v obliki večjih vzdrževalnih del na cestiščih in javna razsvetljava, plinifikacija, obnova vodovoda ter še kaj, žal morajo počakati.« Le zakaj? »Ker smo razumni! Ne bi rad živel v občini, kjer ceste kar naprej razkopavajo, krpajo, spet razdirajo za vsak projekt posebej.« Omenili ste plinifikacijo. Sodoben, ekološki, obetaven vir energije. Kako kaže? »Z Energetiko Ljubljana je dosežen dogovor o pristopu k projektu plinifikacije območja naše občine. Podpisano je že pismo o nameri. Ko bo pripravljen projekt kanalizacije, ki je tehnično vsekakor najzahtevnejši, bo Energetika pričela s projektiranjem plinovodnega omrežja. Prepričani smo, da se bomo glede na cenovna razmerja energentov in vse večjo ekološko ozaveščenost množično odločali za plinifikacijo. Ustrezne zavezujoče akte o medsebojnih in drugih razmerjih skladno z Energetskim zakonom bomo z investitorjem sprejeli še letos.« Javna razsvetljava? »Za javno razsvetljavo žal zunanjega investitorja ne bomo dobili. Zgradili jo bomo sami, skupaj s kanalizacijo.« Vodotoki, hudourniki in barjanski jarki? »Razmere so kaotične in zato kritične. V vseh vodotokih so odpadne vode ali fekalije. Vsi skupaj bomo, upam, zmogli to prenašati in trpeti še nekaj let, do izgradnje kanalizacije odpadnih voda. Lastniki zemljišč in stavb ob vodotokih zahtevajo čiščenje, poglabljanje, regulacijo, utrjevanje brežin in druge posege. Na določenih delih v naseljih, kjer se pojavljajo poplave, bi glede na razmere občina opravila določene posege, vendar nam v primerih, ki smo jih poskušali rešiti, ni uspelo zbrati soglasij vseh lastnikov obrežnih parcel. Zato stvari ni moč rešiti, kot bi radi. Kaos vlada predvsem zaradi vseh, ki nimajo odpadnih voda rešenih v skladu s predpisi in teh je žal velika večina. Agencija RS za varstvo okolja noče oziroma ni dolžna čistiti vodotokov in hudournikov, če vsebujejo odpadne vode. Če bi lastniki obrežnih zemljišč dali soglasje za posege, bi razmere lahko vsaj nekoliko izboljšali, omilili. Kot kaže, pa bomo zaradi nevarnosti poplav najverjetneje morali začeti s postopki razlastitve in odkupov zemljišč, na katerih so vodotoki. Brez tega žal ne bomo mogli zaščiti ne ljudi ne premoženja.« Promet in prometna varnost tudi nista prav vzorna. »Res je veliko pritožb zaradi makadamskih cestišč in vzdrževanja bankin ob nasploh preozkih cestiščih. Tudi kakšna pohvala je, da so naša cestišča in tudi kolovozi po Barju bistveno bolj vzdrževani kot v sosednjih občinah. Z razmerami gotovo nisem zadovoljen! Občinska uprava ni uspela doreči odnosov z vzdrževalcem ali koncesionarjem, Komunalnim podjetjem Vrhnika. K slabim razmeram prispevajo še graditelji, ki so pripravljeni tudi zasuti občinsko cesto, na cestiščih, po prekopih za komunalne priključke. Tega potem nočejo popraviti, dovoljenja za prekope so ohlapno napisana, izvedba dovoljenega se ne nadzira, pogrešam delovanje inšpekcij ... Cestišča so kar po vrsti preozka, mnoga tudi pomanjkljivo grajena, da bi lahko bila vzorna. Z vzdrževalcem bomo dorekli najustreznejše rešitve, saj jih družno in pospešeno iščemo.« Ha, torej – vozi počasi?! »To že sicer! K razmeram veliko prispevamo tudi vozniki z neodgovorno in prehitro vožnjo, parkiranjem ob cestiščih, neustreznim vzdrževanjem živih mej in sebično gradnjo ograj. V proračunu so predvidena sredstva za projektiranje pločnika in kolesarske steze ter razsvetljave ob regionalni cesti. Rešitve bodo vsebovale tudi vsa glavna križišča lokalnih z regionalno cesto, zlasti križišče v Dolini na Lukovici, Pri šoli na Dragomerški in Molska cesta na Logu. Križišče pod Ponvico na cesti Pod Gradom na Lukovici se bo reševalo skupaj s avtocestnim križiščem. V kakšni meri bo treba posodobiti križišči in prehode za pešce pri Mercatorju in avtobusnem postajališču na Logu, v Jordanovem kotu na Logu in na avtobusnem postajališču v lastniki zemljišč v tem območju in tudi preostalih občanov, saj gre za dokument, ki se sprejema na osnovi javne razprave na zboru občanov.« Občinski prostorski načrt, velikokrat ga omenite: »Ta dokument bo opredelil naš razvoj za desetletje naprej ali še dlje. Zato ga pripravljamo skrbno, v jeseni 2009 bo po rokovniku sprejet. V postopku same strokovne priprave dokumenta bo treba v kar najširšem krogu občanov opredeliti, kaj želimo. Pristop k zadevi je nakazal gospod Franc Kvaternik, član odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami v marčevski številki NČ. Strinjam se z njegovimi pogledi, kako doseči želeni cilj, le poti bodo, iz nekaterih praktičnih razlogov, mogoče nekoliko drugačne. Gotovo pa vodene tako, da bodo v zadovoljstvo večine občanov in tudi stroke, katere predstavnik je gospod Kvaternik. Zavedamo se bližine Ljubljane in velikih potreb po zemljiščih predvsem za stanovanjsko pozidavo. Vsem potencialnim prodajalcem in kupcem zemljišč ter investitorjem vedno zelo jasno povem: O prostorski ureditvi pri nas odločajo organi občine na osnovi večinskega mnenja občanov in ne posamičnih želja in apetitov! Tako sprejete odločitve morajo upoštevati vse možne posledice, da ne bi zabredli v razmere, v katerih so se nepremišljeno znašle mnoge druge občine in se je po tem iz njih skoraj nemogoče izkopati.« Otroško varstvo, tudi vse večja težava? »Po mnogih letih dokaj zadovoljivih razmer na področju otroškega varstva se letos srečujemo s precejšnjim številom zavrnjenih otrok za varstvo v vrtcu.« Zakaj le, ko rodnost menda dolgoročno upada? »V poznih osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo imeli razmere na področju varstva otrok ustrezno rešene. To je bilo obdobje načrtne urbanizacije, pozidave in priseljevanja v naše okolje. Ob poselitvah so izdelovali plane reševanja družbenega standarda, tako se je reklo področju, v katerega je sodilo otroško varstvo. Nato je sledilo krajše obdobje relativno umirjene pozidave. Po devetdesetem letu so zemljišča pridobivala na vrednosti, gradbeni lobi je začutil tržno priložnost, lastniki zemljišč denar, medsebojni posli s pomočjo raznih botrov so brezhibno tekli.« To končno niti ne zveni hudo neobičajno, vsi posli se tako vodijo. »Že res, a zelo narobe je, da odgovorni pri odločanju niso znali ali želeli razmišljati o vseh posledicah, ki danes pestijo občino in tiste starše, ki nujno potrebujejo varstvo za svojega otroka. Dodatno je k stanju prispevala zakonodaja, ki drugemu in naslednjim otrokom v družini zagotavlja brezplačno varstvo v vrtcih. Zaradi obeh razlogov je vpis v vrtec bistveno večji. Občina na to ni bila pripravljena. Novega vrtca pa se ne da zgraditi od danes do jutri.« Kako boste to zadrego sploh rešili? »Kar nekaj nas je, ki menimo, da varstvo otrok v osnovi ni ustrezno rešeno. Stroški varstva otrok so največja postavka občinskega proračuna. Za subvencije k ceni vrtca in druge stroške namenja občina kar 370.000 evrov na leto. Žal so tega deležni le tisti otroci oziroma njihovi starši, ki imajo otroka