In potem jih je rezal - debele in kosmate. Malce je masiral koprskega župana Dina Pucerja in malce svojega kolega Gašperja Tiča, ki sta kljub »masažam« pošteno uživala (tako kot vsi). O Vinku Levstiku je rekel, da je kar velika riba, saj naj bi bil »domobrancin«. Predlagal je, da bi 14. februar, ko je slovenska manjšina dobila zaščitni zakon, razglasili za praznik: dan zamejske vstaje, po angleško - Errection Day! Zapel je pesmico Ke gorko ke je! in se med vožnjo avta vprašal: »Wdprem wakno al pržgem klimatizato'r? ... Wdprem wakno! ... Klimatizatorja nimam.« Dve uri je držal občinstvo na nogah in dal vedeti, da se v koprskem gledališču odlično počuti. Štirikrat je tam odigral svojo Allegro, ... ma ne preveč, štirikrat je bilo gledališče polno do zadnjega kotička. Glede na odziv tvegam oceno, da bi ga lahko polnil v nedogled. Še enkrat je pokazal, kako velik vpliv ima lahko umetnik na javnost in kako nevaren je lahko satirik, še posebej če ima tako dober smisel za humor. Po vsej verjetnosti bi Slovenci potrebovali več Kobalov, čeprav obstaja realna bojazen, da bi v tem primeru zahtevala vsaka od parlamentarnih strank po enega zase.