Na vprašanje poslanca Franca Žnidaršiča (DeSUS), kaj bo zunanje ministrstvo storilo, da bo Nemčija svoj (vojni) dolg v celoti poravnala, je državni sekretar Ivo Vajgl povedal, da se trudijo, vendar imajo za zdaj z nemške strani le neuradne in neobvezujoče obljube. Skupinsko tožbo, vloženo na celjskem sodišču, je Nemčija zavrnila, saj sodišče ene države ne more soditi drugi. Vlada se za tožbo ni odločila, ker je verjetnost, da jo dobi, izredno majhna, utegnila pa bi tudi poslabšati odnose med državama. Podobno temo je načel tudi poslanec ZLSD Feri Horvat, ki je trdil, da se bo reševanje zahtevkov žrtvam vojne vleklo še dve ali celo tri leta. Lahko se zgodi, je dejal Horvat, da precej žrtev ne bo dočakalo uveljavitve pravic, ki jih daje ta zakon. Državni sekretar Janko Stušek je v obširnem odgovoru povedal, da je petina teh zahtev kljub velikim težavam že rešenih. Med velikimi ovirami je naštel ne dovolj natančne opredelitve v zakonu, še posebej pri beguncih in družinskih upravičencih, državni zbor pa jih še ni dopolnil. Skupaj je bilo vloženih že več kot 150.000 zahtevkov, kar je številka, ki so ji tako na upravnih enotah kot v ministrstvu - tam se z do zdaj vloženimi 20.000 zahtevami za revizijo odločb spopada le šesterica pravnikov - težko kos.