Prebral sem poročilo, ki ga je predsednik prejšnje revizijske komisije Drago Tomšič pripravil za obravnavo v državnem zboru in v državnem svetu. Kdor koli je to poročilo prebral, se mora strinjati s tem, da je začela komisija pod vodstvom gospoda Tomšiča postopoma urejati kaotično stanje na področju javnega naročanja. Prav gotovo za mnoge ustaljene partnerje ni bilo prijetno, da je v poročilu zapisano, da se je izkazala več kot tretjina zahtev za revizijo upravičenih. Prepričan sem, da abonirani na javna naročila niso prav z veseljem gledali na delo prejšnje revizijske komisije, ki je skušala preprečiti dogovarjanja med naročniki in dobavitelji blaga in storitev za javni denar in ogrozila ustaljene, če sodim po že omenjenem poročilu, za naročnike zelo sprejemljive cene, ki so omogočile tudi kakšno povratno uslugo. Zanima me, zakaj pristojni organ državnega zbora (odbor za nadzor proračuna) poročila o delu prejšnje komisije ni obravnaval in se tako prepričal, ali je bilo delo res tako kaotično, ter od gospoda Tomšiča zahteval odgovora. Ali pa poročilo ni bilo obravnavano, ker se je nekdo bal, da delo komisije ni kaotično, temveč dejansko odkriva številne nepravilnosti. Lahko bi se kdo iz odbora za nadzor proračuna oglasil tudi na odprti seji državnega sveta, kjer je bilo poročilo g. Tomšiča predstavljeno.