odbor s prvim podpisanimi profesorjem Mirkom Nidorferjem, dijakom Blažem Kosijem, profesorjem Samom Repoluskom in dr. Ivom Keržetom piše v pobudi, bi šolstvo moralo temeljiti na ustavni ureditvi države in na splošni deklaraciji človekovih pravic. Ta dva dokumenta med drugim zagovarjata stališče, da mora biti vzgojno-izobraževalno delo usmerjeno k vsestranskemu razvoju človekove osebnosti v telesni, duševni in duhovni razsežnosti. Pospeševati mora razumevanje strpnosti in prijateljstva med narodi ter rasnimi in verskimi skupinami. Kot navajajo v iniciativi, bi glede na pravice, ki jih zagotavljata omenjena dokumenta, starši morali imeti pravico do izbire vzgoje in izobraževanja svojih otrok. Za današnje stanje in spore med dvema nasprotnima poloma, od katerih eden zagovarja skorajšnje spremembe, drugi pa mu žolčno nasprotuje, sta ključni zlasti dve točki, ki ju v svojem pismu navaja iniciativa. »Vzgojno-izobraževalno delo naj temelji na evropskih temeljih judovskokrščanske, grško-rimske in novoveške kulture ter na osnovi teh gradi sodobne dosežke zahodnoevropske civilizacije na področju psihologije in pedagogike,« je zapisano v eni od določb. Druga pa pravi, naj kvalitetno in sodobno šolstvo temelji na vrednotah, ki razvijajo vsestransko duhovno in intelektualno osebnost, ki vključuje temeljne prvine ljubezni – intuicije – vizije – vere v človeka in »presežnost zemeljske stvarnosti v dimenzijo Božjega/Svetega«.