Grško prestolnico poimenujejo kar zibelka zahodnjaške civilizacije, saj so prav na grškem ozemlju nastajale prve razvite evropske kulture. Ime je dobila po grški boginji Ateni, najljubši Zevsovi hčerki, ki naj bi se rodila iz glave Zevsa, vladarja bogov. Zevs je namreč požrl boginjo Metido, ki je z njim pričakovala otroka; bal se je namreč, da bi onzasedel njegovo mesto. Ker ga je kmalu začela zelo boleti glava, je na pomoč poklical božanskega kovača Hefajsta. Le-ta mu je s sekiro preklal glavo, iz katere je skočila oborožena Atena s čelado na glavi. Tako je postala zaščitnica vojskovanja. Ker pa je po materi podedovala modrost, je postala tudi boginja modrosti in umetnosti. Zavetnica Aten je postala po sporu s Pozejdonom za oblast nad grškim polotokom Atiko, kjer ležijo Atene. Ker se nista mogla sporazumeti, je Zevs predlagal, naj zmaga tisti, ki bo dal ljudem dragocenejše darilo. Pozejdon jim je podaril konja, Atena pa oljko. Atenci so presodili v korist boginje in ji na Akropoli postavili svetišče. Mnogi menijo, da to najstarejše glavno mesto Evrope obiščemo prav zaradi Akropole in ne zaradi mesta samega. Na Akropoli, najvišjem utrjenem mestnem delu, kamor dan za dnem plezajo radovedni turisti, je bilo živahno tudi v daljni preteklosti. Tam so se namreč sestajali stari atenski modrijani in razpravljali o pomembnih rečeh.