Pri tem sta seveda oba, gospa in njen gospod Francoz, kolikor sploh obstaja, pozabila na bistvo stvari: da sta ustrelila mimo in da sta se oba osmešila. Prvič, nihče v Sloveniji ne zagovarja kolaboracije kot takšne, saj bi bilo to res noro. Nekatere, ki jim ni vseeno za resnico oziroma to, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno na Slovenskem, pač zanima, za kaj je v resnici šlo, in da je v Sloveniji nemogoče govoriti o čisti formi kolaboracije. Naj se kdo še tako trudi zamolčati vrsto pomembnih podatkov in govoričiti o kolaboraciji, mu to ne bo uspelo. Ker mu ne more. Beseda kolaboracija se pri nas še vedno uporablja kot psovka, s katero nekoga, pa naj bo v preteklosti ali v sedanjosti, diskvalificiraš. V slovenskih medvojnih razmerah, ko so komunisti sistematično zlorabljali uporništvo proti okupatorju za brezobzirno brutalno komunistično revolucijo oziroma morijo (4.000 Slovencev so umorili med vojno!), s čimer so napadene in ogrožene prisilili, da se branijo, s čimer so se posledično morali nasloniti tudi na okupatorja, da so si zavarovali hrbet, saj bi jih drugače tudi ta uničeval, nikakor ni mogoče govoriti o kolaboraciji. Vsi tisti, ki so tako med vojno kot danes uporabljali ta diskreditacijski termin, so samo kazali s prstom na nasprotnika - zato, da so s tem zakrili svojo krivdo (med vojno) ali nesposobnost (danes).