V kakšni mentalni luknji tiči takšna gospa zgodovinarka, naj povem s konkretnim primerom. Ko sem se nekoč oglasil v ustanovi, kjer kraljuje, me je posedla za svojo mizico in mi začela pridigati, češ, kaj se gremo, da pred časom pogovarjala z nekim francoskim zgodovinarjem, ki jo je vprašal, kdaj bomo Slovenci nehali s svojo kolaboracijo, ki povsod v civiliziranem svetu velja kot nekaj zavržnega. Gospa mi je hotela s pomočjo tujih avtoritet, in to celo francoskih, dopovedati, naj se ne blamiramo s svojim zagovarjanjem kolaboracije. Zadeva je seveda naravnost perverzna iz mnogih zornih kotov. Najprej, gospa me je meni nič tebi nič ozmerjala in diskvalificirala, da zagovarjam kolaboracijo. Za to je uporabila celo tuje strokovnjake, in to Francoze, češ da imajo o tem vendar razčiščene poglede in da je pri njih kolaboracija pač nekaj izrazito slabega, kdor jo zagovarja, pa je ničvreden.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
kakšni kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
mentalni mentalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
luknji luknja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tiči tičati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
takšna takšen kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
gospa gospa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zgodovinarka zgodovinarka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
naj naj členek
povem povedati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
s z predlog; orodnik
konkretnim konkreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
primerom primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
oglasil oglasiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
ustanovi ustanova samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kjer kjer podredni veznik
kraljuje kraljevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
posedla posesti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
za za predlog; tožilnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
mizico mizica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pridigati pridigati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
češ češ členek
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
gremo iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
pred pred predlog; orodnik
časom čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
pogovarjala pogovarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
z z predlog; orodnik
nekim nek nedoločni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
francoskim francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
zgodovinarjem zgodovinar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vprašal vprašati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
Slovenci Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
nehali nehati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
s z predlog; orodnik
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, orodnik
kolaboracijo kolaboracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
ki ki podredni veznik
povsod povsod splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
civiliziranem civiliziran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
svetu svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zavržnega zavržen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
Gospa gospa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
hotela hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
s z predlog; orodnik
pomočjo pomoč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
tujih tuj splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
avtoritet avtoriteta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
celo celo členek
francoskih francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
dopovedati dopovedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
naj naj podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
blamiramo blamirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
zagovarjanjem zagovarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
kolaboracije kolaboracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zadeva zadeva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
naravnost naravnost splošni prislov; nedoločena stopnja
perverzna perverzen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
mnogih mnog nedoločni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
zornih zoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
kotov kot samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Najprej najprej splošni prislov; presežnik
gospa gospa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
meni jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
tebi ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
ozmerjala ozmerjati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
diskvalificirala diskvalificirati glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
zagovarjam zagovarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
kolaboracijo kolaboracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
uporabila uporabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
celo celo členek
tuje tuj splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
strokovnjake strokovnjak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
Francoze francoz samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
češ češ členek
da da podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
vendar vendar priredni veznik
razčiščene razčiščen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
poglede pogled samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
kolaboracija kolaboracija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pač pač členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
izrazito izrazito splošni prislov; nedoločena stopnja
slabega slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
kdor kdor oziralni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
zagovarja zagovarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ničvreden ničvreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Demokracija
avtor: neznani novinar