V kakšni mentalni luknji tiči takšna gospa zgodovinarka, naj povem s konkretnim primerom. Ko sem se nekoč oglasil v ustanovi, kjer kraljuje, me je posedla za svojo mizico in mi začela pridigati, češ, kaj se gremo, da pred časom pogovarjala z nekim francoskim zgodovinarjem, ki jo je vprašal, kdaj bomo Slovenci nehali s svojo kolaboracijo, ki povsod v civiliziranem svetu velja kot nekaj zavržnega. Gospa mi je hotela s pomočjo tujih avtoritet, in to celo francoskih, dopovedati, naj se ne blamiramo s svojim zagovarjanjem kolaboracije. Zadeva je seveda naravnost perverzna iz mnogih zornih kotov. Najprej, gospa me je meni nič tebi nič ozmerjala in diskvalificirala, da zagovarjam kolaboracijo. Za to je uporabila celo tuje strokovnjake, in to Francoze, češ da imajo o tem vendar razčiščene poglede in da je pri njih kolaboracija pač nekaj izrazito slabega, kdor jo zagovarja, pa je ničvreden.