Uradna oseba za dostop do informacij za slovensko sodstvo (v nadaljevanju Uradna oseba) je dne 20.5.2004 izdala odločbo, s katero je zavrnila dve zahtevi prosilca za pridobitev informacij. V prvi zahtevi je prosilec zahteval informacije glede nazivov in naslovov vseh tožečih strank, navedbo in opis predmetov spora, ime sodišča, ki spor obravnava, opravilno številko in številko spisa, datum začetka postopka, datum konca postopka in izid spora, za primer, ko je tožen …………... V drugi zahtevi je prosilec zahteval istovrstne podatke za primer, ko je tožena stranka GV skupina, upravljanje z družbami d.d., Dunajska 5, Ljubljana. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je prosilec zaprosil za informacije v obliki elektronskega zapisa, ki naj se mu pošlje na njegov elektronski naslov in tudi v obliki prepisa na njegov naslov. Uradna oseba je obe zahtevi zavrnila, ker je prosilec prosil za prav določeno zbirko podatkov, za točno določeno pravno osebo in za točno določeno fizično osebo. Informacija v smislu 4. čl. ZDIJZ mora obstajati v obliki izdelanega dokumenta. Takšne zbirke oziroma dosjeja ali evidence sodstvo nima, niti je ne more ustvariti. Ta zahteva torej predstavlja takšno oblike informacije javnega značaja, ki pomeni ustvarjanje nove evidence. Zoper odločbo je prosilec dne 28.5.2004 vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je sodišče glede na določbe Sodnega reda dolžno voditi imenik tožečih ali toženih strank. Po njegovem vedenju je to na sodiščih zelo lepo urejeno in računalniško podprto že dalj časa. Glede na to smatra, da ne more biti prevelik problem ali napor za sodišče, da z enostavno poizvedbo v računalniškem programu za vodenje omenjene evidence »poizve« informacijo javnega značaja, ki jo je zahteval, naredi računalniški ali stiskani izpis le-te in ga dostavi na njegov naslov. V izogib razlogom za zavrnitev, da predstavlja njegova zahteva ustvarjanje nove računalniške zbirke, pa popravlja svojo zahtevo, da ga zanima samo ena in v času zadnja informacija: nazivi in naslovi vseh tožečih strank; navedba in opis predmetov spora; sodišče, ki spor obravnava; opravilno številko in številko spisa ter datum začetka v spora in sicer za primer, ko je tožena stranka ………………………. in GV Skupina, upravljanje z družbami, d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana. V primeru, da obstaja več takih informacij, ga zanima samo zadnja v času, oziroma najnovejša pravda za vsakega navedenega toženca. Informacije prosi v obliki elektronskega prepisa, oziroma elektronskega sporočila na njegov elektronski naslov ……….. in v obliki prepisa na naslov ……………………. Pritožba je delno utemeljena. Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je prosilec v pritožbi svojo zahtevo spremenil oziroma skrčil, tako da zahteva samo dvoje informacij in sicer podatke o nazivu ali naslovu tožeče stranke, opis predmeta spora, naziv sodišča, opravilno številko spisa ter datum začetka postopka v dveh primerih in sicer, ko je tožena stranka v enem primeru določena pravna oseba, v drugem primeru pa določena fizična oseba. Glede na to, da je prosilec v pritožbi zahteval zgolj podatke o v času zadnji oziroma najnovejši pravdi, je šteti, da zahteva najnovejše podatke gledano z dneva vložitve pritožbe, to je dne 27.5.2004. Ker je prosilec zahtevo v pritožbi delno umaknil, je Pooblaščenec v skladu s 1.odst. 134.čl. ZUP v tem delu postopek ustavil, kot izhaja iz 1.tč. izreka odločbe. Uvodoma velja izpostaviti, da so zahtevani podatki razvidni iz vpisnika pravdnih in gospodarskih zadev, ki se vodijo pri posameznem sodišču. V tej zadevi je ključnega pomena, da za pridobitev teh podatkov ni potrebno pregledati konkretnega sodnega spisa, zato bi bilo zgrešeno izhajati iz določb Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZPP) o pravici do pregleda in prepisa spisa. Na podlagi 80.čl. Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/1994 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZS) se pisarniško-tehnično poslovanje sodišč določa s Sodnim redom. Dodatno določbo glede načina poslovanja sodišč vsebuje tudi 82.čl. ZS, ki v 1.odst. določa, da z namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje, sodišča vodijo vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov. V 2.odst. 82.čl. ZS je določeno, da te podatke lahko uporabljajo in posredujejo sodišča v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili in da ima dostop do arhiviranih podatkov sodišče, ostali pa v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri čemer so ti podatki trajni. V 2.odst. 82.čl. ZS je določeno še, da podrobnejšo obliko in vsebino posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig ter tipiziranih obrazcev za poslovanje sodišč, za učinkovito vodenje postopkov ter za statistično poročanje, predpiše v skladu z zakonom minister, pristojen za pravosodje. Glede vpisnikov, imenikov ter pomožnih knjig minister tega zakonskega pooblastila še ni izkoristil; podrobnejša vsebina vpisnikov je določena v Sodnem redu. Sodni red je akt, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, po predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, zato ima v hierarhiji pravnih aktov značaj podzakonskega akta. Sodni red vsebuje določbe glede vpisnikov in pomožnih knjig v XIII. poglavju. V 1. in 2.odst. 262.čl. Sodnega reda je tako določeno, da sodišča zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo, vodijo na predpisanih obrazcih vpisnike in pomožne knjige, določene s sodnim redom. V primeru, ko se vpisniki in pomožne knjige vodijo s podporo računalnika, jih sodišču ni treba voditi na predpisanih obrazcih, vendar pa morajo računalniško podprti vpisniki in pomožne knjige vsebovati vse predpisane podatke ter biti programsko urejeni po določbah sodnega reda. To pomeni, da se morajo vpisniki obvezno voditi ročno; lahko pa se vodijo tudi s podporo računalnika. V skladu z določbo 296.čl. Sodnega reda sodišča v P vpisnik vpisujejo pravdne zadeve, v Pg vpisnik, ki je enak P vpisniku, pa sodišča vpisujejo pravdne zadeve iz gospodarskih sporov. Ker je prosilec zahteval podatke glede določene fizične in pravne osebe, se želeni podatki nahajajo v vpisniku pravdnih zadev (za fizično osebo) in vpisniku pravdnih zadev iz gospodarskih sporov (za pravno osebo). Vpisniki se vodijo pri posameznem sodišču; pri tem je minimalna vsebina posameznega vpisnika za vsa sodišča enotna. Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni vprašljivo, da zahtevani podatki sodijo med informacije javnega značaja. Podatki iz vpisnika namreč izpolnjujejo vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhajajo iz 4.čl. ZDIJZ. Po tej določbi je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Podatki, vpisani v vpisnik, predstavljajo delovno področje sodišč na podlagi že citirane določbe 1.odst. 82.čl. ZS. Poleg tega tudi ZDIJZ v 4. členu med oblikami informacij izrecno navaja evidenco. To pomeni, da gre za informacije javnega značaja tudi takrat, kadar se te nahajajo v obliki evidence. Podano je tudi tretje merilo za informacijo javnega značaja in sicer, da so vse informacije, vpisane v vpisnik, pridobljene od drugih oseb oziroma jih sodišče izdela samo ali v sodelovanju z drugimi. V tej zadevi je Pooblaščenec zato, da bi si ogledal način vodenja in vsebino informatiziranega pravdnega in gospodarskega vpisnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, razpisal ustno obravnavo in v luči načela ekonomičnosti opravil ogled izven sedeža Pooblaščenca, v prostorih Centra za informatiko Vrhovnega sodišča RS. Ogled je bil opravljen dne 12.1.2005 s sodelovanjem izvedenca doktorja elektrotehničnih znanosti Mira Kranjca. Dr. Miro Kranjc je bil določen za izvedenca v tej zadevi s sklepom z dne 11.1.2005. Na ogledu je bilo ugotovljeno, da so v prvi sklop P vpisnika vpisane opravilna številka, izvor zadeve, klasifikacija prejema (interni šifrant), nahajanje spisa, koledar (alarm), datum prejema zadeve na sodišču, datum prve tožbe, ime sodnika, tip spora, strokovni sodelavec, uporaba domačega ali tujega prava, opis spora z možno navedbo denarne vrednosti tožbenega zahtevka in plačilo takse. V drugem sklopu P vpisnika se vpisujejo procesna dejanja, npr. pritožba, narok, odločba in pa morebitni odstopi na višjo instanco. V tretji sklop P vpisnika se vpisujejo udeleženci in sicer: osebno ime, na kateri strani nastopa (tožeča ali tožena), tip stranke (fizična ali pravna oseba) in pa vloga udeleženca. Udeleženci v postopku se vpisujejo samo z imenom in priimkom brez drugega enoličnega podatka (npr. EMŠO); vpisuje pa se naslov stranke, pošta in kraj bivanja. Predstavnica organa je ob ogledu pojasnila, da če se v obstoječo aplikacijo za vodenje vpisnika vpiše osebno ime, se dobijo pri iskanju zadev zadetki, ki vsebujejo opravilno številko, status zadeve in ime in priimek tistega udeleženca, ki ustreza iskalnemu pogoju. Nadaljnji izpis podatkov ni avtomatiziran, zato je za pridobitev nadaljnjih podatkov potrebno ročno pregledovanje podatkov, da bi ti ustrezali iskalnemu pogoju. Pravdni vpisnik je centraliziran na Vrhovnem sodišču RS; to pomeni, da je omogočen dostop do podatkov vpisnika posameznega sodišča z Vrhovnega sodišča RS. Uradna oseba organa je ob ogledu pojasnila tudi, da se vsi zahtevani podatki za pravdno zadevo (fizično osebo) nahajajo v vpisniku pravdnih zadev. Zavrnitev zahteve v izpodbijani odločbi temelji na argumentu, da gre pri posredovanju zahtevanih podatkov za ustvarjanje nove evidence in zato zahtevani podatki niso informacije javnega značaja. Iz tega razloga se je presoja Pooblaščenca v obravnavani zadevi osredotočila na vprašanje, ali gre pri posredovanju zahtevanih podatkov za ustvarjanje nove zbirke oziroma evidence podatkov, kakor trdi izpodbijana odločba. Ob iskanju odgovora na gornje vprašanje je potrebno upoštevati, da prosilec ne zahteva vseh podatkov, ki se vpisujejo v vpisnik. Zahteva samo določen del podatkov iz vpisa ene pravdne zadeve in vpisa enega gospodarskega spora. Gledano s kvantitativnega vidika prosi za del podatkov iz vpisnika in s tem za določen del evidence. Dostop do teh podatkov je bil zavrnjen predvsem zato, ker gledano s kvalitativnega vidika prosilec zahteva izpis takšnih podatkov iz vpisnika, ki predstavlja ustvarjanje nove evidence, torej evidence, s katero zavezani organ še ne razpolaga. Vprašanje, ali pomeni izpis nekaterih podatkov iz vpisnika ustvarjanje nove informacije, je v obravnavani zadevi ključno. Kot izhaja iz gornje opredelitve informacije javnega značaja, je namreč s pojmom informacija javnega značaja praviloma mišljena le informacija, ki že obstaja, tako da zavezanemu organu ni treba vložiti pretiranega dodatnega dela, truda ali predelave pri seznanitvi prosilca z njo. Preizkus, ali pridobitev informacije, ki je del širšega sistema, od organa terja pretiran ali le razumen delovni vložek, ostaja stvar presoje v vsakem primeru posebej. Organ mora torej ob vsaki zahtevi znova oceniti, kakšen delovni vložek terja pridobitev podatka, ki »plava« v sistemu. Če dodaten trud ostaja v razumnih mejah in gre za razumno količino administrativnega dela, ne gre za ustvarjanje novega podatka oziroma zbirke, temveč za informacijo javnega značaja. Iz tega sledi, da mora organ podatek iz širšega sistema (evidence, registra itd.) priklicati in prosilčevi zahtevi ugoditi. Opisan preizkus je odločilen za razumevanje prave vsebine informacije javnega značaja in je tudi v skladu s temeljnimi funkcijami pravice do dostopa do informacij javnega značaja in osnovnimi načeli ZDIJZ, kot sta javnost in odprtost delovanja organov (1. odst. 2. čl. ZDIJZ). Načelo odprtosti delovanja javnih organov namreč omogoča pridobivanje vseh javnih informacij, torej informacij o delu oblasti in posledično omogoča tako nadzor kot tudi sodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki pomenijo izvajanje oblastvenih, javnopravnih nalog. 1. Glede zahtevanih podatkov iz vpisnika pravdnih zadev Izvedenec je na ustni obravnavi po ogledu pravdnega vpisnika podal mnenje, da je glede na obstoječo aplikacijo pravdnega vpisnika smiselno oblikovati poizvedbo na centralni ravni, torej na ravni Vrhovnega sodišča RS. Izdelava takšne poizvedbe strokovnjaku ne bi smela vzeti več kot ene ure časa. Ta poizvedba po mnenju izvedenca ne bi predstavljala nove zbirke, ampak le vpogled v obstoječo zbirko. Kljub nasprotnemu stališču organa Pooblaščenec ne dvomi v oceno izvedenca, katerega mnenje je bilo oblikovano na podlagi ogleda testne verzije aplikacije pravdnega vpisnika dne 12.1.2005. Mnenje izvedenca je bilo jasno in strokovno podkrepljeno, zato se končna odločitev Pooblaščenca nanj opira, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve. Izvedenec je povedal še, da bi po oblikovanju poizvedbe pridobili več podatkov, ki bi jih bilo potrebno še ročno pregledati; število zadetkov pa je odvisno od narave iskanega podatka. Če bi npr. iskali po zelo pogostem imenu Janez Novak, bi bil rezultat iskanja najverjetneje precej obsežen. Pooblaščenec je ocenil, da zahtevani podatki iz pravdnega vpisnika predstavljajo informacijo javnega značaja in jih je zato organ dolžan posredovati. Pri tem se je oprl na mnenje izvedenca, da bi zahtevane podatke iz pravdnega vpisnika lahko poiskali z oblikovanjem preproste poizvedbe, ki od organa ne bi terjala več kot ene ure časa. Na Vrhovnem sodišču RS kot posebna organizacijska enota deluje Center za informatiko, v okviru katerega opravljajo dela tako sodniki kot tudi strokovni delavci (prim. 1. in 2. odst. 70.čl. ZS); Center za informatiko skrbi za izvajanje enotne tehnološke podpore poslovanja sodišč ter za pravni informacijski sistem sodišč (prim. 4.odst. 70.čl. ZS). Na Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS so zaposleni tudi strokovnjaki, ki bi s svojim znanjem zagotovo znali takšno računalniško poizvedbo oblikovati. Ob ogledu je bilo sicer ugotovljeno, da bi tudi po oblikovanju poizvedbe lahko prišli do večjega števila zadetkov. Število teh zadetkov bi bilo odvisno od pogostnosti pojavljanja določenega imena v pravdnih zadevah. Pri tem je Pooblaščenec upošteval, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja za slovensko sodstvo sicer res določena za vseh 66 sodišč, vendar bodo zadetki iskanja pokazali, da gre v največji meri za vpisnik pravdnih zadev iz ljubljanskega sodnega okrožja. Ker ima namreč fizična oseba stalno prebivališče v Ljubljani v skladu s pravilom o splošni krajevni pristojnosti (1.odst. 47.čl. ZPP) z zahtevanimi podatki večinoma razpolagata Okrožno oziroma Okrajno sodišče v Ljubljani; upoštevaje pravila o posebnih krajevnih pristojnostih sicer lahko z njimi razpolagajo tudi druga sodišča, vendar ne v večji meri. Ne gre spregledati, da število zadetkov iskanja v konkretnem primeru ne bi bilo veliko in zato pregledovanje števila zadetkov od organa oziroma uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja ne bi zahtevalo pretiranega napora. V poizvedbo se bo namreč vpisalo zahtevano osebno ime skupaj z navedenim stalnim prebivališčem v zahtevi (oba podatka za stranko se vpisujeta v vpisnik), tako da se bo na ta način zadetke iskanja močno omejilo. V obravnavani zadevi je pomembno tudi dejstvo, da se zahtevajo podatki za osebo, katere osebno ime po vpisu v Bazo rojstnih imen in priimkov Statističnega urada RS ni pogosto. Kombinacija takšnega imena in priimka se namreč pojavi manj ko petkrat. Vse navedeno je pomembno zato, ker pridobitev zahtevanih informacij iz pravdnega vpisnika za organ ne bi predstavljalo takšnega napora oziroma dodatnega dela, ki bi ohromilo normalno poslovanje in delovanje sodišč. Po oblikovanju ustrezne poizvedbe, ki bi vključevala ime in naslov tožene stranke in ki bi bila časovno omejena na obdobje pred datumom vložitve pritožbe prosilca (pred dnem 27.5.2004), nadaljnje ročno pregledovanje rezultatov iskanja ne bi predstavljalo posebnega napora oziroma tako velike administrativne obremenitve za zavezani organ, ki bi lahko resno ogrozila njegovo nemoteno poslovanje in povzročila zastoje pri opravljanju drugih nalog. Nasprotno, glede na gornje okoliščine bo obremenitev za organ ostala v razumnih mejah, saj bo potrebno preveriti predvsem, ali je javnost v zadevi izključena po samem zakonu oziroma na podlagi 294.čl. ZPP. Po opravi tehtanja med interesom prosilca, da pridobi zahtevane podatke in delovno ter časovno intenzivno obremenitvijo organa, ki bi ga v izbor zahtevanih podatkov moral vložiti, je Pooblaščenec lahko zaključil, da zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 4. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je ne glede na to, da se organ ni skliceval na obstoj katere izmed taksativno naštetih izjem v 6.čl. ZDIJZ, presojal, ali je katera izmed teh izjem podana. Ob tem je ugotovil, da zahtevane informacije niso zavarovane pred prostim dostopom. Posredovanje zahtevanih podatkov predvsem ne predstavlja izjeme iz 9.tč. 6.čl. ZDIJZ; po tej določbi se dostop do informacij zavrne, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izjeme od načela prostega dostopa je potrebno tolmačiti ozko. Na podlagi restriktivne razlage izjem Pooblaščenec ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za podatke, ki so bili posebej sestavljeni oziroma pridobljeni zaradi konkretnega postopka. Obenem razkritje teh podatkov ne bi škodovalo izvedbi pravdnega postopka, saj prosilec zahteva osnovne podatke, ki morajo biti navedeni že v uvodu vsake sodne odločbe in ki ne morajo vplivati niti na končno odločitev sodišča niti na ekonomično in neovirano izvedbo določenih procesnih dejanj. Nenazadnje je potrebno izpostaviti, da 17a.čl. ZS določa, da se na oglasni deski sodišča objavi med drugim tudi razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena. V skladu s 4.odst. 17a.čl. ZS se vsi podatki s sodne deske lahko objavijo tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti (npr. svetovni splet, op. Pooblaščenca). Ti podatki vsebujejo še več podatkov, kot jih zahteva prosilec in sicer opravilno številko in vrsto zadeve, datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke, podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, o kateri se obveščajo stranke, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki obravnava zadevo ter osebno ime stranke v postopku. Poleg tega je določeno, da se na oglasni deski sodišča objavijo tudi druga sodna pisanja, za katera tako določa zakon. Ta določba se lahko v smislu ZPP nanaša tudi na primer, ko tožeča stranka ne sporoči sodišču spremembe svojega naslova in sodišče v skladu z 2.odst. 145.čl. ZPP odredi, da se naj vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko. Takšne okoliščine lahko nastopijo že takoj po vložitvi tožbe, ko sodišče v primeru, da je tožba nepopolna, pozove tožečo stranko, da tožbo popravi. Če vročitev na naslov tožeče stranke, kot je naveden v tožbi, ne uspe, lahko sodišče odredi vročitev vseh pisanj s pritrditvijo na sodno desko. Na sodni deski je lahko pritrjen tako sklep s pozivom na popravo tožbe kot tudi sklep o zavrženju tožbe, ki sledi prvemu sklepu, če tožnik tožbe ne popravi v danem roku. Vsak sklep v skladu s 332.čl. ZPP v povezavi s 324. čl. ZPP v uvodu obsega nekaj od podatkov, ki jih zahteva prosilec: naslov sodišča in ime in priimek predsednika in članov senata, ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče stranke ter kratko navedbo spornega predmeta. V skladu s 1.odst. 107.čl. Sodnega reda morajo vse odločbe sodišča imeti v zgornjem desnem kotu opravilno številko zadeve, tako da je iz vsakega sklepa, pritrjenega na sodno desko, razvidna tudi opravilna številka zadeve. Ker so torej podatki, ki jih zahteva prosilec, lahko javno objavljeni s pritrditvijo na oglasno desko sodišča še pred razpisom obravnave in njihova objava ni vezana na nastop določene faze postopka, gre za informacije javnega značaja in ne gre za varovan osebni podatek v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/2004, ZVOP-1). Ker je bil v izpodbijani odločbi v delu glede posredovanja podatka iz vpisnika pravdnih zadev napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o stvari, je Pooblaščenec pritožbi delno ugodil, izpodbijano odločbo organa prve stopnje delno odpravil in sam rešil stvar na podlagi 1.odst. 252. člena ZUP, tako kot je navedeno v 2.tč. izreka te odločbe. Ob tem morda ni odveč opozorilo, da mora organ preveriti tudi, da javnost v pravdni zadevi, v kateri bodo podatki posredovani in v kateri se je glavna obravnava že začela, ni izključena oziroma, da ne gre za zadevo, v kateri je javnost izključena po samem zakonu (če gre npr. za zakonski spor, spor o ugotovitvi in izpodbijanju očetovstva…). Kot izhaja iz 17a.čl. ZS, se namreč podatki o zadevah objavljajo na sodni deski sodišča oziroma v svetovnem spletu le v primeru, ko javnost v zadevi ni izključena. Če javnost ni izključena po samem zakonu, se v skladu z 294.čl. ZPP lahko izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale; poseben razlog za izključitev javnosti pa je tudi zagotovitev neoviranega poteka obravnave, če se z ukrepi za vzdrževanje reda, ki so določeni v zakonu, ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. Četudi je javnost z glavne obravnave izključena, mora biti sklep o izključitvi javnosti vselej obrazložen in javno razglašen; tudi v primeru izključitve javnosti se izrek sodbe prebere javno, sodišče pa po prostem preudarku presodi, ali se javnost v celoti ali deloma izključi pri razglasitvi razlogov sodbe. 2. Glede zahtevanih podatkov iz vpisnika pravdnih zadev iz gospodarskih sporov Ob ogledu gospodarskega vpisnika oziroma vpisnika pravdnih zadev iz gospodarskih sporov je izvedenec pojasnil, da ne gre za centralizirano zbirko podatkov. Podatki, ki se vpisujejo za stranko, so namreč omejeni na tip stranke, naziv, kraj in ulico, poštno številko sedeža, identiteto zastopnika ter podatke o datumih pritožbe, plačilu takse in napovedih pritožbe. Podatki o stranki v Pg vpisniku niso povezani s sodnim registrom. Zasnova sistema tega vpisnika je po mnenju izvedenca starejša in glede na prostorsko porazdelitev je poizvedovanje na centralni ravni nemogoče, je pa možno na nivoju posameznega sodišča. Oblikovanje zahtev iz obstoječih, tako imenovanih dbf datotek je mogoče tako, da se oblikuje poizvedba in da se prečistijo rezultati. Na tej podlagi Pooblaščenec ocenjuje, da bi pridobitev zahtevanih podatkov iz vpisnika pravdnih zadev gospodarskih sporov od zavezanega organa terjala precejšnji delovni vložek glede na to, da ta vpisnik ni centraliziran na ravni Vrhovnega sodišča RS. Poleg tega je izvedenec pojasnil tudi, da je ta vpisnik podpora papirnatemu poslovanju, da ni namenjen statistični analizi ali splošnemu iskanju po poljubnih kriterijih. Če bi bil narejen v ta namen, bi se namreč podatki vpisovali v obliki šifranta. To pomeni, da bi se morala oblikovati poizvedba na ravni posameznega sodišča. Pregledati bi bilo treba vse vpisnike pravdnih zadev iz gospodarskih sporov na sodiščih splošne pristojnosti prve stopnje (skupaj 11 okrožnih sodišč). Na tej podlagi Pooblaščenec zaključuje, da bi oblikovanje ustrezne poizvedbe iz gospodarskega vpisnika na ravni vsakega sodišča splošne pristojnosti na prvi stopnji bilo povezano z obsežnim ročnim pregledovanjem spisov v določenem obdobju, zato bi posredovanje zahtevanih podatkov za pravno osebo predstavljalo za organ preveliko obremenitev oziroma nerazumno količino administrativnega dela. Po opravi tehtanja med interesom prosilca, da pridobi zahtevane podatke in delovno ter časovno intenzivno obremenitvijo organa, ki bi ga v izbor zahtevanih podatkov moral vložiti, je Pooblaščenec zaključil, da zahtevani podatki iz vpisnika pravdnih zadev iz gospodarskih sporov za gospodarsko družbo GV skupina, upravljanje z družbami d.d., Dunajska 5, Ljubljana, ne predstavljajo informacije javnega značaja v skladu s 4. čl. ZDIJZ in je zato zahteva prosilca neutemeljena. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec, po opravljenem preizkusu, izvedenem po 2. odst. 247. čl. ZUP, ki je pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in kršitev ZDIJZ, na podlagi 1.odst. 248. čl. ZUP pritožbo prosilca v delu glede posredovanja podatkov iz vpisnika pravdnih zadev iz gospodarskih sporov zavrnil, kot izhaja iz 3.tč. izreka. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Svetovalka Pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja Sonja Bien, univ. dipl. prav.