»Na Metelkovi se nič ne dogaja. Ne vem zakaj... Če vam je prav, bi ob torkih in četrtkih rada organizirala tečaj flamenka,« je pojasnila prisotnim. »Pogovori se s plesalkami, če lahko uporabljaš njihove prostore v tretjem nadstropju. Sicer pa ti je na voljo tudi sejna soba, samo stole umaknemo, pa je,« je predlagal Kurnik. »Tudi tla so fina,« je dodala kolegica na čelu mize. »In glasbenike imamo v Rogu, morda se ti lahko pridružijo na vajah.« Naokoli je ležalo orodje, posode z barvami in druga krama, na šanku pa sveže rumeno cvetje, izza njega je silil vonj po sveže skuhani turški kavi. »Rog nima zveze s Trubarjevo, Rog je Bermudski trikotnik,« je razjasnil umetnik Dejan Knez. Rog je na primer hot spot; območje, kjer je internetna povezava brezplačna. Toda samo takrat, ko je na Trubarjevi 72 elektrika. »Ma, kaj internet,« se je vmešal Knez, ki ustvarja v drugem nadstropju. Rog radio, Rog TV – to je prihodnost, ti rečem,« je kuril Kurnika. »Kakšen radio, če nimamo elektrike,« ga je skušal spametovati Andrej. »Jebeš elektriko, mi smo cerkev Nikole Tesle!« »Odkar je Rog, je Trubarjeva postala alternativa centru Ljubljane. Kreativna ulica,« je prepričana Tina, članica rogovske peterke, ki je sedmim silam razkazovala sosesko. Kaj pa droge in razpečevalci, s katerimi imajo Metelkovci neljube izkušnje? »Enkrat smo ujeli enega preprodajalca in smo ga takoj nagnali. Odvisnikov pa ne moremo nagnati. Toda nikogar nimamo, da bi se ukvarjal z njimi,« razloži Andrej. »Manjka nam socialni delavec. Ampak neki pozitivni znaki so – danes na skupščini so predlagali, da bi zasedli en prostor in si uredili atelje. Klošarji so omenjali fitnes in podobno.« Spoštovati je treba druge, učijo za zidovi tovarne Rog. In biti odgovoren.V njihovi neposredni bližini se počutijo varne prostovoljci in člani Legebitrih delavnic ter delovni invalidi, ki zagotavljajo, da je Trubarjeva tudi njim prijazna. Prostovoljka Stanka Križaj pomaga skorajda vsako sredo in soboto. »Zelo je živahno,« opisuje. »Ampak varno, mi se nikoli ne zaklepamo. Včasih se pod našo streho skrije kak klošar ali prosi za vžigalice, še nikoli ni bil nihče nasilen.«Pozabljeni Trubar»Zelenja ji manjka,« je nadaljeval z naštevanjem pomanjkljivosti gostinec Shaar. »Gledam v dvanajst oken in niti na enem ni rož. Povsod po svetu imajo rože, kako to, da jih tukaj ni? Kaj je narobe z ljudmi?«Trubarjeva je za mnoge ljudi prehodna – pelje do enega ali drugega hotela, pestri ponudbo oblačil z nekaj dobrimi butiki (kot sta denimo Kaos ali Gorgous), nahrani s kebabom, burekom, horse burgerjem ali falaflom. Na Trubarjevi boste našli tudi eno boljših ponudb tort in drugih sladkih priboljškov, pa tudi dve trgovini z zdravo hrano, gospo Jožico, maserko, legendarno Meto, frizerko, klobučarko Mimi, Jakovo zanimivo starinarnico, Salon, Vrvarno, kitajsko restavracijo, jazz, blues in etno ploščarnico, Hard Rock trgovinico, kot tudi takšne izumirajoče obrti, kot so čevljar, šivilja ali denimo popravljalec dežnikov. Nadobudne branže tam naokoli zastopa družba Pristop, ne spreglejmo še Trstenjakove trte na njenem začetku, pa izpostave ministrstva za zunanje zadeve, Hiše eksperimentov in ljubljanskega davčnega urada Center... Da je turistično nezanimiva, razkrijejo tudi napotki za obiskovalce. V štirih vodnikih po Ljubljani, ki so naprodaj v DZS, niti eden ne omenja ulice, ki od leta 1952 nosi ime Primoža Trubarja, protestantskega duhovnika, pisca prve slovenske knjige (Abecednik in Katekizem, 1550). Kdo je bil Trubar, od vprašanih ne ve nihče, še domačini so imeli z odgovorom težave. »Mhm… A ni bil neki protestantski duhovnik?« se je svitalo trgovki s čevlji. Prav tako jim ni poznano dejstvo, da je bila Trubarjeva v Ljubljani nekoč drugje. »Trubarjeve ulice, kot so včasih rekli v množini (ali nemško Trubergasse), je bila nekoč ulica, ki je vodila od Šenjakobskega mostu do Trga sv. Jakoba, kjer je imel Trubar hišo na številki 7,« pojasni mag. Silvo Torkar, ki opravlja raziskovalno delo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Ali je res, da priimek Trubar med Slovenci ne obstaja več, sem povprašala magistra Torkarja.»Ja, to drži. O tem je napisal študijo France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, objavil jo je v Časopisu za slovenski jezik in književnost. Imenuje se Trobarji na Raščici, temelji pa na temeljitem pretresu turjaških urbarjev. Kidrič je ugotovil, da so na Raščici živeli Trobarji, ki so v urbarjih omenjani od leta 1482 do 1593.« Po tistem jih ni več na slovenskih tleh. Ob lanskem dnevu reformacije je škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša dejal, da izročilo reformatorjev dobro poznamo in čedalje bolj spoštujemo; hkrati pa je Slovence okaral, da ima Trubar več veljave v Nemčiji kot doma. Mimogrede, prihodnje leto bo imela Trubarjeva lep jubilej. Mož, ki ji je posodil ime, se je rodil leta 1508. Oscar de la Renta squareNemci so njegovo ime dodelili številnim stavbam, šolam, vrtcem in seveda ulicam (pri nas jih je dvaintrideset in šest cest). Ljubljanska ima, kot tista v Kopru ali Mariboru, svoje posebnosti. »A se tukaj sploh kaj dogaja?« sta se mladi Danki zanimali za lokalne raritete. Govorice, da »se bo nekaj res dogajalo«, je potrdil letak, ki mi ga je potisnil v roke mladec z gromozanskimi sončnimi očali in rasta frizuro. V ponedeljek »od 19.00 dalje, na trgu pred Reformatorjem na Trubarjevi« je Tutti Frutti vabil na multikulturno estradni spektakel ali krajše – Oscar de la Renta party. In kakšno zvezo ima Trubarjeva z oblikovalcem, ki je med drugim ukrojil uniforme ameriškim skavtom? »Prav nobene,« je povedal Jaka, šef v starinarnici Carniola Antiqua (številka 9); ime so izbrali slučajno, za hec, ko je nekega popoldneva iz Trsta prinesel škatlo vintage Oscar de la Renta očal iz sedemdesetih. »Vsi so jih hoteli imeti in da bo žur večji, sem pred Reformatorjem poiskal modele in jih fotkal z očali. Potem je padla ideja, da nekaj naredimo. Od ljudi za ljudi. Da pokažemo, da se da.« Ko se je v ponedeljek zvečerilo in so se trgovine zaprle, sta se Jaka in slikar Ron z modro in rumeno lotila ulice, ki s Trubarjeve odpelje do Kolodvorske. »Tale grafit se bo videl tudi na Google Earthu,« je oznanil Jaka. »Sedaj so posnetki iz leta 2001 ali kaj takega, ampak bodo že naložili tudi to sliko.« Še pred nočjo so tresli okna house ritmi DJ Aleksija, fantje z rolkami so skakali prek zapornic in stolov, medtem ko so bili Jakovi fotoportreti na steni nasproti trgovine Adidas razobešeni kot sveža žehta. Tomaž Pipp je za pet evrov prodajal »umetnost na koščke«, Klemen Bučan, prodajalec v skejterski in borderski trgovini Madness, pa je poskušal zabavati s šalami. Vrhunec večera so bile manekenke v uličnih kreacijah Barbare Turk, modne oblikovalke, ki je oblekla Iris Mulej, miss Slovenije 2006, v seksi, mini belo čipkasto obleko. Tokrat si je namesto piste izbrala ulico in navdušila celo Jožico Brodarič, ki se je v spremstvu moža znašla med mnogimi poznanimi gosti. Pa še lokalna oštarija je prodala precej piva. »Fajn ideja,« se je glasilo poročilo.Za nune, džankije in premiere»Uau,« sta se navduševali Danki. »Včeraj je bilo vse tako mirno, danes pa je tule cel žur!« No, že okoli enajste ga je bilo konec, ko je neki sosed poklical policijo. Naslednje jutro je spet vse steklo po ustaljenem redu. Ljudje so hiteli po opravkih – od notarjev do odvetnikov, na davčni urad, k maserki na začetku ceste ali v Kalčka po riževo moko. Turisti so bili znova v manjšini, v dnevnem vrvežu jih ni prav zares nihče opazil. »Tukaj so ljudje ohranili kšefte, ki jih izrivajo velike nobel štacune,« je opisoval Jaka. »Trubarjeva je ulica majhnih detajlov, nima nekih velikih zgodb. Ob določenih urah, na določenih punktih so tukaj okoli zanimive osebe. Ne bom povedal, kdaj, kdo pa kje, ker bodo potem vsi hodili sem. Tega pa nočemo. Radi imamo svoj mir.«Trubarjevi je uspelo ohraniti življenje, za razliko od Stare Ljubljane, meni Jaka. »Tukaj ljudje še živijo, ohranila je komunikacijo med prebivalci, živahna je, pozitivna... Ni kakih velikih konfliktov. Obrtna vaška skupnost pač.« »Tukaj srečaš vsega – od nune do džankija, tudi Janša pride mimo, sem ga videl že večkrat.«Domorodka Meta zatrdi, da sega Trubarjeva samo do Resljeve, potem pa nič več. »Kebabi, falafli in albanske slaščičarnice niso za Trubarjevo, tam pa kar naj bodo.« Turisti je ne motijo. »Kar naj si ogledajo zadeve, tega doma ziher nimajo. Čim več ljudi naj pride! Če bi bil postavljen Mesarski most, bi bilo še bolj zanimivo.« Brez nje seveda Oskarijada ni minila – posodila je frizeraj, da so se manekenke rihtale in lišpale. Snemale so kamere z nacionalne in pop televizije, pa precej profesionalnih fotografov kot tudi mamic in tet, prijateljev in mimoidočih firbcev se je nabralo. Je ves ta mestni direndaj ne moti? »Ah, če bi hotela mir, bi šla na kmete!«Čim več ljudi kliče tudi Asir Kilicaslan iz Ankare, lastnik Kebapčija na številki 45. »Ne zanmo odlično slovensko, a znamo odlično kebap napečt,« se glasi slogan njegove obedovalnice Aga. »Nihče ne more izraziti kulture tako globoko kot kebap,« so zapisali na spletni strani, ki nudi informacije še v turškem, nemškem in angleškem jeziku. »Smo med najstarejšimi gostinci v tej ulici, vsi drugi so propadli.« Ostali so še gostilna Čompe, Boston McChicken, Falafel Jala, horse-burger, kitajska restavracija in še nekaj drugih. »Kar poglejte, štiri ali pet gostincev ima zaprto.« Trdi, da temu ne botrujejo samo visoke najemnine. »Po pravici povedano so veliko bolj ugodne kot marsikje v centru Ljubljane.« Gospod Asir je prepričan, da je težava tudi v stanovalcih mestnega jedra. »Take soseske niso za starce. V center je treba naseliti mlade, znižati najemnine in pripeljati življenje...Všeč mi je, da ta konec Ljubljane deluje kot ljudska četrt, kjer je zelo malo obiska od zunaj, v glavnem smo ljudje, ki tu živimo, pa tisti, ki imajo tu lokale, službe...« je razmišljal umetnostni kritik Brane Kovič pod Reformatorjevimi senčniki ob kavi in cigareti. »Spominja na predele velikih evropskih mest, kamor turisti ne zahajajo. Najbolj fajn je občutek prijaznosti, to je res soseska, ljudje se tikajo. Vsi se poznamo…« »Tukaj ljudje dejansko še živijo. Trubarjeva je ena redkih, ki ohranja pristnost in domačnost, druge ulice so se skomercializirale. Mestni trg je recimo kot pariška latinska četrt, Trubarjeva pa kot 19 okrožje, kamor turist, če ni izrazito radoveden popotnik, zlepa ne zaide. Fajn bi bilo, da ta konec ohrani to intimo, da ostane lokalcem. Pa brez kakih ksenofobičnih teženj, vsak, ki pride, je dobrodošel!«Ko si jo – Trubarjevo – človek ogleduje podrobno več dni zapored, v različnih delih noči in dneva, pride do preprostega zaključka. Pripada lokalcem, oni ji dajejo samosvoj ritem, oni so njena največja (in najbolj zanimiva) atrakcija. Oni so svet, ki mu ni ostalo kaj dosti časa, kajti vsak hip se bo na številko ena vselila megalomanska šoping mentaliteta. In kaj bo potem ostalo lokalcem?rgovine so bile zaprte, shizofrena sobota se je pomirila, zavladala je mirna nedelja…, ob določenih urah jo je zdramilo samo cerkveno zvonjenje. Trubarjeva, stranska ulica v centru Ljubljane, je dajala vtis, da si je mesto vzelo dopust in šlo na morje; turisti so situacijo izkoristili, da si stvari ogledajo pobliže. Malce hitrejši utrip je bilo čutiti v srednjem delu ulice. Pred zalogajnico Jala s prigrizki z Bližnjega vzhoda se je nabralo kar nekaj turistov, četudi se je gost zrak v majhnem prostoru nasitil z lepljivim vonjem po olju in izzval še hujšo žejo. Trojica Nemcev, ki se je prizibala iz sosednje ulice, je bila pripravljena počakati, s pivcem v roki in z dobro voljo, medtem so jih kratkočasili grafiti na steni pred lokalom, celo fotografirali so jih.