Po histeriji, ki je zajela Balkance po razkritju posteljnih radosti znane pop zvezde, nič več ne bo, kot je bilo. Če nič drugega, bo obvezni sestavni del predigre postalo iskanje kake na skrivnem mestu nameščene kamere. Kajti glede na pogostost pojavljanja ukradenih ali kako drugače pridobljenih zasebnih erotičnih posnetkov na internetu, je množično naslajanje nad zasebnim seksualnim življenjem drugih ljudi očitno postalo nekakšen nacionalni šport. In le kaj takega je na teh posnetkih, da si jih mora ogledovati na stotine tisočev ljudi? Je kdo, ki je bil doslej "ujet pri akciji" izumil kak poseben fukaški položaj, ki ga svet še ni videl? Ne, nič takega. So na teh posnetkih kake kombinacije ženskih in moških teles, za katere smo bili prepričani, da zaradi fizičnih omejitev niso možne? Ne, tudi tega ni. Je nemara katera od posnetih žensk orgazmirala dvainštirideset ur, zraven pa je bil posnet še postopek, kako doseči trajni orgazem? Tudi takega rekorda žal ni še nihče zabeležil in tudi pot do te blaginje telesa in duha še vedno ni poznana. Kaj je torej takega na teh posnetkih, da so množice na njih visele noč in dan, vedno znova? Odgovor je sila preprost in zapleten obenem: na teh posnetkih je to, kar običajno opredeljujemo kot dober seks. "Zgolj" to. Je sploh možno, da zaradi tega na tisoče ljudi zapravlja svoj dragoceni čas, klika po računalniku in obupano išče spletni naslov, na katerem bi bili na voljo takšni posnetki? Je, je mogoče. Kajti natančno to se je tudi zgodilo. Kot da bi v svojem skromnem življenju seksali samo še v domišljiji. Ali kot da bi se premaknili v leto 1605, ko je bilo spolno občevanje dovoljeno samo v reproduktivne namene in ko je bilo videti golo žensko telo smrtni greh. Zmagoslavna privoščljivost takšnih frustriranih, spolno nepotešenih množic je bila ob zažiganju čarovnic, žensk, ki so živele svoje življenje mimo zapovedanih ordung, toliko bučnejša. Naslajanje starcev nad razkrečenimi, posiljenimi in na grmado privezanimi mladenkami je moralo biti na las podobno orgazmu, drugače si človek le težko predstavlja slo, ki jih je gnala v izumljanje vedno novih pripomočkov za mučenje ženskega telesa. Pojdite si ogledat kak muzej inkvizicije. Tam je levji delež vseh mučilnih aparatur namenjen vtikanju v vagino. No ja, to je bil pač neki drug, primitivnejši čas. Mar res? No, pa si oglejmo, kje živimo danes, leta 2004.