Po histeriji, ki je zajela Balkance po razkritju posteljnih radosti znane pop zvezde, nič več ne bo tako, kot je bilo. Če ne drugega, bo obvezni sestavni del predigre postalo iskanje kakšne na skrito nameščene kamere. Kajti glede na pogostost pojavljanja ukradenih ali kako drugače pridobljenih zasebnih erotičnih posnetkov na internetu, je množično naslajanje nad privatnim seksualnim življenjem drugih ljudi očitno postalo nekakšen nacionalni šport. In le kaj takega je na teh posnetkih, da si jih mora ogledovati na stotisoče ljudi?? Je kdo, ki je bil doslej "ujet v akciji" izumil kakšno posebno fukaško pozo, ki je svet doslej še ni videl? Ne, nič takega. So na teh posnetkih kakšne take kombinacije ženkih in moških teles, za katere smo bili prepričani, da zaradi fizičnih omemitev niso mogoče? Ne, tudi tega ni. Je mogoče kakšna od posnetih žensk orgazmirala dvainštirideset ur, in zraven je posnet postopek, kako doseči trajni orgazem? Tudi takega rekorda žal ni nihše še zabeležil in tudi pot do te blaginje telesa in duha še vedno ni poznana. Kaj je torej takega na teh posnetkih, da so na njih množice visele noč in dan in znova in znova? Odgovor je silno preprost in zapleten obenem: na teh posnetkih je to, kar običajno opredeljujemo za dober seks. "Zgolj" to. Je sploh mogoče, da bi zaradi tega stotisoči izgubljali svoj dragoceni čas, klikal po računalniku in obupano iskal internetni naslov, na katerem bi bili na voljo omenjeni posnetki? Je, je mogoče. Kajti natančno to se je tudi zgodilo. Kot da bi v svojih skromnih življenjih seksali samo še v domišljiji. Ali pa kot da bi se premaknili v leto 1605, ko je bilo spolno občevanje dovoljeno le v reproduktivne namene in ko je bilo videti nago žensko telo smrtni greh. Zmagoslavna privoščljivost takšnih zafrustriranih, spolno nepotešenih množic je bila ob zažiganju čarovnic, žensk, ki so živele svoja življenja mimo zapovedanih ordung, toliko bučnejša. Naslajanje starcev ob razkrečenih, posiljenih in na grmado povezanih mladenkah je moralo biti na las podobno orgazmu, drugače si človek težko predstavlja slo, ki jih je gnala v izumljanje novih in novih pripomočkov za mučenje ženskega telesa. Pojdite si ogledat kakšen muzej inkvizicije. Tam je levji delež vseh mučilnih aparatur namenjen vtikanju v vagino. No ja, to je bil pač nek drug, primitivnejši čas. Mar res?? No, pa poglejmo, kje živimo danes, leta 2004.