Seveda ni smiselno. Obstaja sklep državnega zbora, da je treba to vprašanje urediti sistemsko. Več je treba storiti predvsem pri zavarovalništvu. Ne morem se znebiti občutka, da marsikdo špekulira, češ, saj bo država dala denar. Razumem pa tudi posamezne oškodovance. Med ogledom letošnje škode sem namreč neko gospo vprašala: 'Poglejte, vsako leto imate točo, zakaj se ne zavarujete?' Nikoli ne bom pozabila njenih solznih oči, ko me je pogledala in mi odgovorila: 'Povejte, kje pa naj dobim toliko denarja?' Zavarovalne premije so torej previsoke. Mislim, da jih je Zavarovalnica Triglav sicer malce znižala, a jih nekateri še vedno ne zmorejo in raje tvegajo. V vsakem primeru bo treba več narediti na zavarovalništvu. Tako toča kot pozeba sta naravni nesreči, ki ju je mogoče zavarovati. Je pa mogoče vse skupaj dolgoročno načrtovati; pridelek zaščititi z mrežami. Toda tudi tukaj le ni vse tako enostavno. Izračunali smo, koliko intenzivnih nasadov imamo. In če bi za en hektar trajnega nasada potrebovali 25.000 mark in zagotovili mreže tam, kjer je to mogoče, bi to stalo okrog sedem milijard. Toliko denarja pa v enem letu ni mogoče zagotoviti.