Po reprezentativnih podatkih iz raziskave, ki jo je leta 1997 opravil Inštitut za varovanje zdravja (v njej je sodelovalo 642 deklet in 575 fantov), se je za spolne odnose pred 18. letom odločila polovica mladih, fantje ponavadi kakšno leto prej kot dekleta. Ob koncu rednega šolanja oziroma ob koncu osemletke se je v spolne odnose spustilo 7 odstotkov deklet in 21 odstotkov fantov, 20 odstotkov pa jih je že izkusilo petting (spolnost brez spolnega odnosa). Več kot polovica se je že poljubljala, objemala in držala za roke, pogosto pa so najstniki kot spolno izkušnjo navedli tudi sprehajanje v dvoje. Slovenski srednješolci so imeli v povprečju tri, srednješolke pa dva različna partnerja. Kot je pokazala raziskava, so se za prvi spolni odnos najpogosteje odločili iz ljubezni, redkeje iz radovednosti in zaradi iskanja spolnega zadovoljstva, zelo malo pa naj bi bilo odnosov zaradi potrjevanja odraslosti ali pripadnosti vrstnikom. Kljub temu je zaradi slabe spolne ozaveščenosti kontracepcijska sredstva uporabljala le tretjina mladih. Prvo izbrano sredstvo je bil kondom, sledile so kontracepcijske tabletke in 'naravne metode' (»pazil bom« itd.), ki so se že večkrat izkazale za nezanesljive. Dodaten strah je prineslo to, da je pri tako mladih stalnost spolnega partnerja, razen svetlih izjem, zelo redka, zato je izpostavljenost spolno prenosljivim boleznim in virusu HIV še večja. Tudi v drugih razvitih državah ni nič bolje. Čeprav natančnih podatkov ni, v ZDA menijo, da je s spolno prenosljivo boleznijo okužen že vsak sedmi mladostnik. Incidenca bolezni pa naj bi bila višja pri mlajših in predvsem pri dekletih. Na Inštitutu za varovanje zdravja tveganje povezujejo predvsem z nizko spolno ozaveščenostjo in z značilnostmi spolnega vedenja mladih brez izkušenj. Znanje, ki ga imajo petnajstletniki o osnovah spolnega dozorevanja, možnostih spočetja, prvih znakih nosečnosti, zaščiti pred nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi, je prej slabo kot dobro. Samo 11 odstotkov jih je v raziskavi doseglo najvišji točkovni razred (68 in več točk od 84) in 58 odstotkov četrti točkovni razred (5167 točk od 84), kar je za tako bazična znanja pod pričakovanji strokovnjakov. Večini je bil povsem nejasen menstrualni cikel … 95 odstotkov jih je bilo prepričanih, da so znaki spolnega dozorevanja pri dekletih samo rast prsi in menstruacija, drugi znaki so bili za več kot polovico anketiranih rezervirani za dozorevanje fantov (spolno sanjarjenje, spolni nagon), večina pa je tudi menila, da mutirajo samo fantje. Prostato je prepoznalo le 45 odstotkov anketiranih. V povprečju je prve znake nosečnosti prepoznalo 70 odstotkov anketiranih, predvsem dekleta so bila dobro poučena o tem. Kondom je poznala večina anketiranih, za hormonske tabletke pa je slišala dobra tretjina. Kljub vsemu naj bi ozaveščanje slovenskih mladostnikov in mladostnic prinašalo solidne učinke nosečnosti med dekleti, starimi od 15 do 19 let, je iz leta v leto manj, v zadnjem desetletnem obdobju se je število razpolovilo (leta 1996 je bilo 19,3 nosečnosti na 1000 deklet). Leta 1996 je bilo štirikrat manj porodov (3,7 poroda na 1000 deklet) kot deset let poprej. Razpolovilo se je tudi število dovoljenih splavov (10,7 splava na 1000 deklet). Pri mlajših od 15 let se število porodov in splavov v tem obdobju ni spremenilo (v povprečju na leto en porod in dva splava na 1000 deklet), poleg upadanja števila nosečnosti pa so opazili še pomembno spremembo pri odločitvah med porodom in splavom. Tako se je leta 1987 odločilo za porod 53,7 odstotka nosečih mladostnic, leta 1996 samo še 38,8 odstotka.