Pet pravil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za varnejšo prehrano: 1. Vzdržuj čistočo rok in površin, kjer pripravljaš hrano. 2. Loči surovo od kuhanega, predvsem surovo meso, s perutnino in morsko hrano vred. Ne uporabljaj istega noža in podlage za rezanje surovega in kuhanega. Shranjuj ločeno. 3. Kuhaj in pogrevaj pri dovolj visoki temperaturi, da tudi sredica -(npr. kosa mesa) doseže vsaj 70 °C. 4. Hrano shranjuj v hladilniku ali zmrznjeno krajši čas. 5. Uporabljaj neoporečno vodo in živila. Posebna oblika je botulizem dojenčka, ki je npr. v ZDA pogostejši kot zastrupitev otrok in odraslih z botulinom v prehrani. Največkrat nastane, potem ko dojenček zaužije med, v katerem so spore Clostridium botulinum. V črevesu dojenčka je, v nasprotju z večjimi otroki in odraslimi, okolje za razmnoževanje klostridija primerno. Izločati začne strup, ki pri dojenčku povzroča slinjenje, šibek jok, slabši nadzor nad držo glavice, zmanjšano napetost mišic in motnje dihanja. dveh do treh dneh pa se koža rumenkasto obarva, pojavijo se krvavitve, bolečina pod desnim rebrnim lokom in večja količina amonijaka v krvi, ki se kaže z motnjami zavesti. Navzočnost strupa lahko dokažemo v urinu; čim prej začnemo zdravljenje, ki obsega izpiranje želodca, dajanje aktivnega oglja, spodbujanje izločanja urina, kristalni penicilin (ki poveča izločanje z urinom) in silibinin (ki zaščiti jetra). Če jetra dokončno odpovedo, jih je treba presaditi. Število različnih zastrupitev s hrano je veliko. Bolezni, ki jih povzročajo, so zelo različne. Kljub temu lahko z nekaj preprostimi ukrepi zmanjšamo verjetnost zastrupitve pri sebi in otrocih. Zavedati se moramo, da so otroci odvisni od naše pravilne presoje in ustreznega ravnanja, posledice zastrupitev pa so pri njih pogosto hujše.