Sobota zjutraj je, vstanem, spijem kavo in se odpravim zalit vrt. Ko na dvorišču odvijam cev, vidim, da bi lahko oprala avto. Odpravim se v garažo po gobo in zagledam kup pošte, ki se je nabrala čez teden. Ker sem ravno tu, jo bom pregledala. Odložim avtomobilske ključe in zmečem reklamo v škatlo za papir, ki pa je polna, zato se jo namenim izprazniti. Ker bom ravno pri nabiralniku, lahko odvržem vanj že napisana pisma. Ko jih iščem po mizi v sobi, zadenem ob skoraj polno pločevinko s pijačo, ki sem jo včeraj pustila tu, in jo odnesem v kuhinjo, kjer opazim veneče rože. Ko odložim pločevinko na pult, najdem pogrešana očala. Napolnim posodo za zalivanje in poleg umivalnika opazim TV daljinec. Najbolje bo, da ga takoj odnesem v dnevno sobo. A najprej bom vendarle zalila rože. Začnem zalivati, a voda se mi razlije. Odložim daljinca, pobrišem tla in se začnem spraševati, kaj sem pravzaprav hotela najprej narediti …