Lep pa je tudi spomin na Avstralijo. Tudi zaradi Mirana Ališiča in dingov, divjih psov. Veliko zgodb so jima o njih povedali domačini. Ena je bila bolj strašna od druge. »Vozila sva se po peščenem otoku, na katerega te pripelje majhen trajekt, ki sprejme samo en avto ... pa še ta mora biti obvezno džip,« je pripovedovala Špela. »Voziš po južnem delu otoka, in to po peščeni plaži, ki je dostopna samo do določene ure, potem jo začne zalivati plima. Midva sva bila pozna in s polovico avtomobila sva dirjala že kar po morju. Bilo je precej grozljivo, saj nisva vedela, ali nama bo uspelo. S plaže pa ne moreš nikamor, ker ni cest. In ni dostopa do notranjosti. Prava avantura. Ko nama je končno uspelo ubežati naraščajoči gladini morja, sva morala zapreti streho, da naju ne bi napadli dingi. Miran tako ves dan ni zapustil džipa. Malo tudi zaradi velikih kuščarjev, na katere so opozarjale table na celotnem otoku, predvsem pa zaradi dingov. Sama sem se šla kopat v sladkovodno jezero sredi otoka. Ko sva šla kasneje na kosilo v eno izmed dveh restavracij na otoku, sva sedela ob bazenu. In tam je bilo polno psov, ki jih je Miran nonšalantno podil stran. Potem se je pritožil, češ, kdo je tako nevzgojen, da ta ščeneta pripelje s seboj in jih pusti, da nadlegujejo goste. Pa sem mu rekla: 'Miran, tole so dingi!' Pogledal me je in osupnil: 'A zaradi teh cuckov jaz ves dan nisem šel iz avta?'