Obstaja zakon vztrajnosti, katerega se več kot očitno drži tudi vreme. Do zadnjega avgusta je vztrajalo vroče in suho vreme, zdaj je v kolesje vztrajnosti zašlo hladno in deževno vreme. V prvem tednu septembra je padlo v Novem mestu celo 100 litrov dežja na m2, drugod 50 do 70, v Prekmurju okrog 40. Ob severnem vetru je pritekal k nam zelo hladen zrak in v nedeljo je bilo podnevi komaj do 15 stopinj. Mnogim poljščinam dež ni mogel dosti koristiti, predvsem na slabih tleh vzhodne Slovenije in v večjem delu Primorske. Kjer je bila vinska trta še v dobrem stanju, se bo količina in kakovost pridelka lahko izboljšala in morda bomo imeli celo odlično vino. Ob preobilnem dežju pa lahko jagode začnejo pokati in gniti, kar se lahko zgodi po dolgotrajnem pomanjkanju vode. V juniju, juliju in avgustu je skupaj padlo 50 do 80 odstotkov dolgoletne povprečne količina padavin. Manj kot 50 odstotkov je padlo v Črnomlju. V Murski Soboti so zabeležili 55 odstotkov običajnih padavin za tri poletne mesece, vendar jih je bilo gotovo še mnogo manj na Goričkem in še v nekaterih delih Prekmurja. V Ljubljani, kjer je bila suša zelo očitna, je v zadnjih treh mesecih padlo 56 odstotkov povprečne množine dežja za ta čas, to je 230 litrov na m2. Po 150-letnih podatkih za Ljubljano je bil avgust glede pičlih padavin na petem mestu; to pomeni, da je bil po letu 1852 bolj suh le še štirikrat. V Novem mestu in Kočevju je bil letošnji avgust najbolj suh v zadnjih petdesetih letih, saj je podobno kot na Goričkem in Koprskem padlo manj kot 10 odstotkov običajne moče. Na boljšem so bili na severozahodu Slovenije, kjer so dobili polovico običajne avgustovske moče.