Bila so leta, ko so fantje v vojsko hodili za sedem let. Potem so državi dali dve, tri leta svojega življenja. Proti koncu SFRJ eno leto, v 11 letih slovenske suverenosti pa po sedem mesecev. Kljub temu na Slovenskem vojak nikoli ni imel takšnega statusa in ugleda kot v nekaterih sosednjih državah. Služenje vojske je bilo prej kot s častjo povezano s trpljenjem in prisilo. Zdaj bo »trpljenja«, ki mu je bilo podvrženo toliko generacij slovenskih fantov, nepreklicno konec. Državni zbor je namreč v četrtek sprejel spremembe Zakona o vojaški dolžnosti, katerih največja novost je odprava naborniškega sistema v miru. Z drugimi besedami: zakon omogoča, da se bo nabor nehal izvajati predvidoma do 31. decembra 2003, napotitve na služenje vojaškega roka pa naj bi se izvajale še do 30. junija 2004. Obvezno službo v rezervni sestavi naj bi odpravili konec leta 2010. Povečalo se bo število poklicnih vojakov, samo letos jih bodo zaposlili 650, vojska bo tudi začela novačiti za prostovoljno rezervo. Kar skrbi pri prehodu na poklicno vojsko je, da se vse skupaj dogaja tako hitro. Še pred desetimi meseci je veljalo, da bo obrambno ministrstvo začelo pripravljati odpravo naborniškega sistema šele leta 2006. Namesto tega je, menda na zahtevo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, pripravilo hitro reformo, ki smo ji zdaj priča. Gre za nerazumljivo hitenje, ki si ga pri reformah vojske ne bi smeli privoščiti. Ne nazadnje je bil tudi zakon, o katerem govorimo, v parlamentu sprejet po nujnem, torej hitrem postopku, in to brez glasu proti.