Ko je v poznem popoldnevu spet legla na božajoče sonce, jo je prešinilo, da gre moškim na počitnicah samo za žretje in pitje. Če tega ni v res velikih količinah, je zanje dopust čista polomija. Vse ostalo pa? Tudi če ne! Razočarana je vstala, se vrgla v morje in silovito zaplavala – čudežno, res je pomagalo. Ravno se je z nogami dotaknila belih kamnov, ko jo je nekdo ali nekaj grdo spodneslo. Omahnila je nazaj v vodo, presenečena odprla usta in požrla krepko mero morja, začela kriliti z rokami, goltati in kašljati, ni še prišla dobro do sape, ko so jo močne roke lahkotno dvignile v zrak, potem pa močno stisnile k sebi. Spet je ostala brez sape, dobesedno osupla je bila, kakšno moč ima to bitje v rokah; kdo je, ni videla, ker je imel masko na obrazu, poleg pa črno cevko za dihanje. Zdel se ji je kot kakšen supermen, visok kot gora, pa kako kosmat, ves moker, vroč in slan. Nerodno se mu je izvila iz naročja, medtem je možak že snel masko in se ji začel vljudno opravičevati. Madžar in Slovenka, sta ugotovila in se začela noro smejati. V barčku so se prižgale prve lučke, povabil jo je na pijačo, da se ji za nerodnost malo odkupi. Srkala sta močno dalmatinsko vino in se brez sramu osvajala, jezik se jima je zapletal, oči poredno iskrile. Ljubko, drobno Marcelo je prešinilo, da takega silaka še ni videla v živo. Je kakšen boksar ali dvigalec uteži, morda metalec diska, se je spraševala – in se že videla v njegovem naročju. A bolj kot vse druge mišice jo je zanimala tista, ki jo je skrival pod ozko tkanino, bila je vznemirljivo velika in tako lepo nabrekla. Ko je vstal – in to je naredil vsakič, ko jima je šel po novo pijačo – jo je streslo po vsem telesu. Spet je zaprla oči in si vroče zaželela, da bi jo njegov hun končno naskočil, po petem ali šestem kozarcu so zavore dokončno popustile. Sanje so se začele uresničevati, ko mu je šla z roko v kopalke. Ni se branil, le čemu bi se. Znočilo se je, a njima ni bilo za domov. Stekla sta na plažo, našla skrivni kotiček, nista še legla, ko ju je že preplavil val nore pohote. Madžar je odvrgel kopalke in ga pokazal v vsej njegovi veličini. Kakšna osebica bi se ga prestrašila in zbežala, Marcela ne. Kot da bi vse življenje čakala le na tale primerek, ga je strastno sopeč vzela v roke in se ga lotila s svojimi vročimi ustnicami. Bilo je divje lepo in je kar trajalo. Končno jo je balatonski ljubimec dvignil k sebi in jo silovito nasadil na svojega velikana. Četudi majhna in drobna, se ni umaknila, junaško je prestregla udarec, vzela ga je v vsej njegovi trdoti, se zvijala, migala, ni in ni imela dovolj. Dokler ju ni družno zadel krč sladostrastja, vrhunec sta dosegla hkrati, bil je tako močan in tako glasen, da so celo črički za trenutek umolknili.