Alarmni zvonci so zabrneli že julija, ko je evropska komisija objavila nadvse neugodne statistične podatke, po katerih bo letošnji pridelek žit dosegel 256,5 milijona ton, kar je 3,5 odstotka – ali skoraj deset milijonov ton – manj kot lani, obenem pa so začele kopneti zaloge, ki naj bi se po napovedih Berlaymonta na koncu sezone 2007/2008 zmanjšale za 13,2 milijona ton glede na lani. Na izjemno slabo letino v Evropi je vplivalo vreme, predvsem dolgotrajno deževje, na drugih celinah (Avstralija) pa je pridelek zmanjšala suša. Za nameček se zaradi spremenjenih prehranjevalnih navad hitro povečuje poraba v nekaterih močno naseljenih državah (Kitajska in Indija). V Uniji, kjer je izvoz žit dolga leta presegal uvoz – zato so presežke morali odkupovati, da bi preprečili padanje cen, poljedelce pa celo odvračali od sejanja dodatnih površin –, so najprej sklenili za leto dni odpraviti obvezno praho, ki velja na 3,8 milijona hektarov, že aktiviranje polovice doslej opuščenih površin pa bi po mnenju izvedencev omogočilo povečanje pridelka žit za približno deset milijonov ton.