Ko novinarji Podjetnika sprašujemo najuspešnejše slovenske podjetnike po njihovi skrivnosti uspeha, vedno naletimo na isti odgovor. Ne glede na to, s katero dejavnostjo se uspešni ukvarjajo, vsi poudarjajo da jim je delo v užitek, pa naj je še tako naporno in časovno zahtevno. Podjetnik leta 2000 Jože Angeli , lastnik invalidskega podjetja Blues, d.o.o., na primer trdi, da je med drugim uspešen predvsem zato, ker ima svoje delo resnično rad. Rado Hrastnik , lastnik podjetja Paron, pa pravi, da resnega hobija pravzaprav nima, ker je že delo njegov glavni konjiček. Ko podjetniki izgubijo strast do dela Žal pa se vse prepogosto zgodi, da podjetniki izgubijo pravi žar do dela in se njihova sposobnost, da vodijo podjetje, želja, da bi kar najbolj ustregli potrebam kupca, da bi razvijali svoje izdelke ali storitve in vodili svoje sodelavce, izgubi. Včasih se zgodi, da delo, ki je bilo podjetnikom pomemben vir samoizpolnitve, počasi postaja vse manj pomembno, nekateri pa začnejo enačiti izpolnjevanje vsakodnevnih podjetniških ciljev z delom, ki res zadovoljuje. Spet drugi postavijo ločnico med delovnim in družinskim časom, in tiste vrednote, ki jim veliko pomenijo v zasebnem in družinskem življenju, zanemarjajo ali povsem prezrejo v delovnem času. Do izgube resničnega veselja do dela ponavadi pride tako, da se podjetniki postopoma in zato neopazno sprijaznijo z razočaranji in dolgčasom pri delu in se podredijo delovni rutini . Delo tako ni več izziv; podjetniki se počutijo ujete in so zdolgočaseni. Začnejo se spraševati, ali niso z izgubo žara do dela izgubili tudi pomemben del svoje osebnosti. Postavijo si vprašanje, ali življenje ni prekratko, da bi ga izgubljali v delu, ki jih več ne izpolnjuje, in nekateri si želijo izzivov, ki bi bili čisto drugačni od njihovega sedanjega dela. Strategije za obuditev delovne vneme Najboljši in najpreprostejši način za ponovno obuditev strasti do dela je dopust , da bi se spočili in nabrali nove moči za delo. Tisti, ki sploh ne vedo več, kaj delajo v podjetništvu, naj razmislijo tudi o možnosti, da vodenje podjetja za nekaj časa prepustijo kompetentni osebi, ki ji zaupajo, sami pa si vzamejo večmesečni oddih. Druga strategija pa pomeni večjo obremenitev; podjetniki naj se udeležijo kakega novega dopolnilnega in izobraževalnega programa. Na različnih seminarjih in tečajih podjetniki dobijo nov vpogled na svojo stroko in na gospodarstvo nasploh, se seznanijo z novimi smernicami na svojem področju dela in zaslutijo priložnosti, in tako prenehajo rutinsko razmišljati o poslih. To je tudi priložnost za navezovanje novih poslovnih stikov z ljudmi, ki še vedno uživajo v svojem delu. Tako lahko podjetniki znova odkrijejo tisto radost, zaradi katere so se nekoč sploh začeli ukvarjati s podjetništvom. Najbolj znani ameriški podjetniki imajo tudi drugo strategijo za ohranjanje delovne motivacije in vneme. Da ne bi pozabili, kaj pri delu je zanje pomembno, so v svoja življenja vključili "refleksivne strukture", čas, ki ga namenjajo razmišljanju o svojem življenju in delu . Gre lahko za nekaj minut na dan, več ur tedensko ali pa nekaj dni v mesecu, ko podjetniki na primer odpeljejo psa na sprehod, pokosijo travo ali pa gredo na vožnjo z avtom in tako pozabijo na delovne obveznosti in ostanejo sami s svojimi mislimi. V takih trenutkih naj razmišljajo tudi o tem, da bi našli nove izzive na svojem področju. To najlaže naredijo tako, da ugotovijo, česa ne morejo spremeniti, kje pa so možnosti za spremembe ter razbitje rutine, in se pogumno spopadejo z novimi izzivi. Zlasti na Zahodu pa postajajo čedalje bolj priljubljeni tako imenovani "življenjski trenerji", profesionalni psihoterapevti , ki podjetnikom pomagajo izraziti skrite želje, strahove in ambicije, ki si jih podjetniki morda ne upajo zaupati drugim zaradi pričakovanj okolja in družine. Tak "trener" in podjetnik poiščeta tudi objektivnejši pogled na delo in raziskujeta nove poslovne možnosti. V slovenskih razmerah je podobno pomoč mogoče poiskati predvsem pri prijateljih, ki niso nujno tudi družinski prijatelji in ki delajo v drugi dejavnosti. Vlagajte v vzdrževanje vneme Podjetniško okolje je nepredvidljivo in se stalno spreminja. Kar je še včeraj zanimalo kupce ali odjemalce storitev, je danes morda tudi zaradi hitrega razvoja že preživeto. Stalno se pojavljajo novi izdelki in storitve, konkurenca pa je čedalje močnejša in dviguje kakovost. Samo tisti, ki imajo svoje delo resnično radi in niso sužnji delovne rutine, lahko ne le sledijo spremembam v podjetniškem okolju, temveč jih tudi vnaprej zaznajo in uvajajo. Vlaganje časa v obujanje in vzdrževanje delovne vneme je tako tudi eden najpomembnejših vložkov v podjetniški uspeh. ------------------------------------ Priredba članka avtorjev R. Boyatzis, A. McKee in D. Goleman (2002): "Reawakening Your Passion for Work", v Harvard Business Review ... Dodatni vir: N. Medvešček (2002): "Čim več odklopov - na recept", (intervju z mag. Alenko Lestan) v prilogi Dela "Ona", 21 (4) Strategije obujanja delovne vneme na kratko