Schulgin je začel eksperimentirati leta 1961. Najprej so ga navdušili učinki meskalina, in to tako, da se je posvetil raziskovanju in izdelovanju novih narkotičnih spojin, s poudarkom na takšnih, ki nimajo stranskih učinkov, kot so prenapetost in krči. Konec šestdesetih let je zgradil svoj laboratorij, nekako takrat pa ga je k sodelovanju povabila tudi NASA, kjer so za preizkušanje vesoljcev potrebovali primerno kemično substanco. Saša jo je seveda razvil, vendar je zaradi nasprotovanj znanstvene srenje posel propadel. Odpovedal se je tudi poskusom s snovmi, po katerih je bil tako zadet, da se kasneje ni več mogel spomniti (in seveda zapisati) svojih doživetij. Še vedno mu je bil najbolj všeč meskalin, ob bok mu je postavljal LSD, od »svojih« substanc pa je posebej rad omenjal 2CE, psihedelično mamilo, katerega velika privrženka je bila tudi Ann, njegova žena, ki mu je vsa leta eksperimentiranja zvesto stala ob strani; med drugim tudi tako, da je pogoltnila vse, kar je Saša zvaril v laboratoriju. »2CE je res nekaj posebnega. Če zaužiješ LSD, ti misli letijo z neverjetno hitrostjo, tako da z ničimer ne opraviš do konca, z 2CE pa je mogoče prav to. Šele ko rešiš en problem, se pojavi drugi,« je Ann razlagala in hvalila učinke moževe mojstrovine.