Živeč v obdonavski prestolnici je izredno vesten študent, ob skromni štipendiji je vsak teden vsaj enkrat v gledališču, si pristrada denar za nakup literarnih in strokovnih knjig, pogosto obiskuje kino, pri vsem tem pa najde še čas za pisateljevanje. Ob takšni prizadevnosti ga leta 1923 zajame težka mentalna kriza s psihosomatskimi motnjami, ki traja celega pol leta. Tako prizadet začne eksperimentirati z drogami (morfij, kokain) in se te zasvojenosti ne znebi do smrti. Po prestani krizi, v času počitnic, ki jih preživlja v Novem mestu, pa naenkrat zaživi v ljubezni do hčerke šmarskega nadučitelja, svoje znanke še iz otroških let. Ta ženski unikum je izrazita emancipiranka, ki v Ljubljani študira elektrotehniko, zanj ostane prava "femme fatale", in nekaj let najpomembnejša oseba v njegovem življenju, ki pomembno vliva tudi na njegovo ustvarjalnost. Kljub vsem težavam pa doktorira in prav ko se pripravlja na dokončen odhod v domovino, prispe na Dunaj telegram, ki mu naznanja očetovo smrt, ki s pogrebom osenčuje njegov povratek.