Sodišče je najprej razsodilo, da Krapež, zdaj je zaposlen na ministrstvu za promet, do odškodnine ni upravičen. Po oceni sodišča bi toženec utemeljeno lahko verjel govoricam, ki so takrat krožile med visokimi častniki slovenskega letalstva. Sledila je Krapeževa pritožba na višje sodišče, ki pa je, nasprotno, menilo, da bi lahko od Gorjanca kot priznanega strokovnjaka za vojaške zadeve utemeljeno pričakovali, da bo govorice poprej dobro preveril. Zato po mnenju višjega sodišča v Gorjančevem ravnanju vendarle obstajajo znamenja kaznivega dejanja žaljive obdolžitve in kazenske odgovornosti. Sledilo je novo sojenje, na katerem so to stališče upoštevali, višino odškodnine, ki pripada tožniku, pa ocenili na poldrugi milijon. Kot je zapisano v sodbi, ki jo je podpisala okrožna sodnica Jelka Podgoršek, je Krapeža članek nedvomno prizadel, mu povzročil hude duševne bolečine, zaradi njega pa je doživel tudi nekaj neprijetnih srečanj s prijatelji in znanci, ki so začeli dvomiti o njegovi poštenosti in moralnih vrednotah. Neprijetnosti je doživljal tudi v ožjem družinskem krogu, kar ga je še posebej prizadelo. Odmerjena odškodnina po mnenju sodišča ustreza teži tožnikovega trpljenja in je primerljiva z odškodninami za duševne bolečine, ki jih je sodišče izreklo v podobnih primerih. Sodba še ni pravnomočna.