Več let sta trajali verovanje vanj in zaupanje in vse majhne pozornosti, ki mi jih je izkazoval, so me odvračale od misli, da bi se to zaupanje lahko kdaj omajalo. A vsake sreče je enkrat konec in sčasoma sem spregledala, da ni vse tako lepo, kot je videti. Ne vem, kaj je bilo krivo, da je začel dvomiti o meni, od nekod je prihajalo vedno več pritožb na moje namišljene napake in neke pretekle grehe. Kaže, da je bila na delu nevoščljivost zaradi sreče, ki je ni bilo mogoče skriti. Od začetka me je vse to celo zabavalo, saj sem bila prepičana o sebi, a nehote so tudi meni odpirali oči in sem v zvezi s tem idealnim človekom morala spoznati, da je zasvojen s pridobivanjem takih naivk, kot sem bila jaz. Da ne bi postala odvisna od ljubezni vihravega in nezanesljivega značaja svojega prvotno idealnega prijatelja, sem začela trgati liste iz knjige svojega življenja, čeprav je bolelo! Bilo je lepo vsaj nekaj časa, zato ne krivim nikogar razen sebe in sedaj postajam imuna do vsega podobnega, kar bi se mi še lahko pripetilo, če nočem tudi jaz postati odvisna od nepredvidljivih čustvovanj!