Takega značilnega primera se spominjam še iz časa študija. Pri eksperimentalni uri se je nenadoma v komunikacijo vključila entiteta, ki je delovala precej zmedeno. Šlo je za mlado dekle. Predstavila se je, vendar ni vedela, komu. Nenehno je ponavljala, da ne more nazaj v hišo, ker se kljuka pod njeno roko ne vda. V vrt je šla iskat psička, ker je začelo deževati, zdaj ga ne najde, vse je drugače. Že po nekaj trenutkih se je začela umirjati, se vključevati v novo okolje in se je poslovila. Vodja skupine je preveril v mestu, kjer je živela (kakih tristo kilometrov je bilo oddaljeno), ali nam je pojav prav pojasnil. Še vedno je besnela poletna nevihta. Dekle, ki je iskalo v vrtu psička, je zadela strela … V arhivu hranim podoben dogodek v Sloveniji (pred nekaj leti), vendar bo zaradi možnosti prepoznave ostal za vedno tam.