Fiju, Fiju! je odgovoril papagaj in navdušen pokimal s svojo barvasto glavico. Lili je iz žepa potegnila Leonov jojo in ga spet spustila, da je začel cviliti. Vedno hitreje in vedno bolj divje. Papagajček pa se je na vse kriplje trudil, da bi ga posnemal. Kričal je, kot da bi šlo za življenje in smrt. Lili se je tako smejala, da bi se skoraj zadušila, in pogleda kar ni mogla odtrgati s ptička, ki je obupano lovil zrak. Ampak … Ojej! Ne bi smela biti tako neprevidna. Še preden je dojela, kaj se dogaja, je iz goščave planila opica, ji iz roke potegnila jojo in skočila na drevo. V drobcu sekunde je po ogromnem deblu splezala tja nekam v višave. Lili je bila pretresena. Tako dobro sama ni znala plezati, zato ji ni preostalo nič drugega, kot da kriči za nesramno živaljo in ji grozi. Seveda to packe ni čisto nič motilo. Prav mirno je sedela na oddaljeni veji in se sama igrala z jojojem.