»Končno ga dočakam, ko mi po mesecu dni v roki ostane kljuka,« začne Cverle pripovedovati prigode in nezgode svojega avta. Podjetje je najbrž to zelo presenetilo, saj niso pričakovali, da bi vozilom, ki so jih šele prodali, lahko že kaj manjkalo, zato servisa še niso imeli. »Popravili bomo pozneje,« naj bi dejali Cverletu. »Kdaj pozneje, hudiča, avto bi rad zdaj,« je po malem začel negodovati Cverle. Po tednu dni mu je v roki ostala druga kljuka. »Pa kako spet vam? To se ni še nikomur zgodilo,« naj bi se čudili ljubljanski uvozniki nesrečnega malčka. »Tudi to mi je moral zamenjati vulkanizer na Mariborski cesti in ne oni.« Servisne službe torej še niso potrebovali, ugotavlja Cverle in meni, da je za odpad kljuk kriv slab material. S končno obema kljukama, z avtom na cesti Cverle opazi, da je malček pravi »požeruh«. Pri 100 kilometrih vožnje je »pokuril« kar 6,5 litra dizla. »In povrhu vsega začel cukati.« V podjetju Pima-inter naj bi se za servis dogovorili z enim od celjskih serviserjev, kjer se ukvarjajo s popravili kosilnic in motornih žag. »Pridem tja in spet doživim hladen tuš. O kakršnemkoli dogovoru ni bilo ne duha ne sluha …« Po številnih telefonskih klicih in pregovarjanjih se končno zganejo v ljubljanskem podjetju in avto iz Šentjurja odpeljejo na popravilo v Koper. Zakaj tja, Cverle ne zna povedati. Ve le to, da je bil avto po vrnitvi še v slabšem stanju. Jezo naj bi omililo nadomestno vozilo, Cverle pa se je veselil svojega, popravljenega.