Po nekaj urah zabaviščnega parka se v soboto zgodaj popoldne dobre volje poslovimo od Vimmerbyja, rojstnega mesta Astrid Lindgren in otrokom priljubljene Pikine dežele. Izračunam, da bi morali imeti bencina vsaj še za petdeset kilometrov, do prve bencinske črpalke v kraju Storebro pa nas je ločilo še kakih deset, dvanajst kilometrov. Super. Gremo. Tri, štiri kilometre iz mesta je spaček začel cukati. Fak. Kdo bi pomislil, da smo se prejšnji dan s severa Švedske dolgo vozili proti vetru in temu primerno porabili več bencina. Ni mi preostalo drugega, kot sprejeti kritiko na temo »saj sem vedela«, se čim prej z dvignjenim palcem podati na nasprotno stran ceste v upanju, da bom hitro nazaj s polno kantico bencina. Ustavil je že prvi avto. Mlada mamica s fantičem. Od gospodične izvem, da gresta seveda v zabaviščni park in da se malemu že zelo mudi, sicer bi me počakala in me zapeljala nazaj do avta.