Zapodim se na internet, začnem česati spletne strani in iskati informacije. Veliko gradiva se je nabralo. Očitno gre za iskano zadevo. Ayahuasca je napitek, ki ga na področju Amazonije pripravijo iz stebla ovijalke ayahuasce (B anisteriopsis Caapi ) in listov rastline chacruna (P sychotria Vridis ), kuhajo na ognju 24 ur in nato obredno, pod vodstvom šamana, v nočni ritualni seansi spijejo v nekaj požirkih. Domačini jo cenijo kot mojstrsko rastlino (učitelja), ki vodi v globoko izkušnjo osebnostne rasti, odpira emocionalne blokade, sooča s strahovi in jih premaguje, osvobaja vitalne energije in prebuja tiste duhovne sile, s pomočjo katerih se človek lahko odpre svojemu notranjemu učitelju. Šaman ali curandero, kot v amazonski goščavi pravijo domorodnim zdravilcem, med obredom uporablja ritualne pesmi ( icaros), da z njimi uravnava energijo med obredom, vleče pipo ( soplado ) in tobačni dim piha čez določene točke (čakre) po telesih udeležencev, da z njimi nadzira nivo individualne energije. Njeno ime je v jeziku »q uechua ,« to je jezik inkovskih potomcev, sestavljenka iz besed »aya«, kar pomeni duha ali dušo, in »huasce«, ki je vrv. Pomeni vrv za dušo. Ima pa še številna druga imena in tudi recepti zanjo se med seboj razlikujejo. Kot vina med seboj po deželi. B ejuco bravo, ayawasca, kamarampi ... 42 imen za isti pripravek, ki je znan vsaj 72 različnim amazonskim plemenom, kakorkoli že daleč ločenih z razdaljo, z drugačnim jezikom ali kulturo. Je seveda psihotropna snov, kakršne uporabljajo šamani po vsej Ameriki. V Mehiki je Castanedo Don Juan učil s pomočjo meskalina, šamani na andskem visokogorju nekdanjega imperija Inkov pa uporabljajo san pedro, prav tako kot meskalin iz kaktusa pridobljeno substanco, le učinki so drugačni. In o njih na internetu ni nič pisalo.